Tiskane izdaje
Razlog naj bi bile spremenjene varnostne razmere in pomanjkanje prostovoljcev, zaradi česar vojska ne more delovati tako, kot bi morala. Kot je napovedal obrambni minister Peter Hultqvist, bo švedska armada s poletjem znova uvedla rekrutiranje vojakov in si tako zagotovila dovolj kadra za normalno delovanje in obrambo v spremenjenih varnostnih razmerah.
S »spremenjenimi varnostnimi razmerami« v švedskem obrambnem ministrstvu mislijo predvsem na okrepljene vojaške aktivnosti Rusije na severu Evrope, ki so posledica ukrajinske krize in vse večjega kopičenja oborožitve na vzhodu Evrope, v pribaltiških državah in Poljski, kamor po novem svoje vojake in oborožitev že nekaj časa pošilja tudi Nato.
Podobno zaskrbljenost zaradi zaostrenih razmer je pred časom izrazila prav tako nevtralna švedska soseda Finska. Vlada v Helsinkih se je namreč v zadnjem obdobju že večkrat pritoževala nad preleti ruskih bojnih letal v neposredni bližini njenih meja, nekajkrat pa naj bi ruski lovci tudi neposredno kršili njen zračni prostor.
Nevtralna Švedska, na ozemlju katere že več kot dvesto let ni bilo vojne, vse od leta 1994 sodeluje v tako imenovanem Partnerstvu za mir, ki ga je Nato ustanovil za svoje vojaško sodelovanje z nečlanicami pakta, zadnje čase pa se tako na Švedskem kot Finskem vse pogosteje pojavljajo razmišljanja, ali ne bi bilo kljub ruskim opozorilom pred tako potezo pametno vstopiti v vojaško zavezništvo.
Zakon o ponovni uvedbi obvezne vojaške službe, ki ga mora potrditi še švedski parlament, naj bi začel veljati julija letos. Po tem datumu bodo na služenje enajstmesečnega roka pozvani vsi Švedi, rojeni po letu 1999, od približno 13.000 obveznikov pa naj bi jih bilo v vojsko za začetek vpoklicanih približno 4.000. Švedske oborožene sile zdaj štejejo približno 34.000 vojakov in vojakinj, ker ponovno uvedbo vojaškega roka podpirata tako vlada kot desnosredinska opozicija, pa je ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka tako rekoč že sprejeta.
Več finskih vojakov
Iz podobnih razlogov kot Švedska se je za povečanje števila vojakov odločila tudi nevtralna Finska. Vlada je že sredi prejšnjega meseca sklenila, da bo svoje oborožene sile zaradi nevarnosti konfliktov povečala z 230.000 na 280.000 vojakov, kar je za majhno državo s komaj petimi milijoni prebivalcev zelo veliko. V Helsinkih pravijo, da so se za potezo odločili predvsem zaradi ravnanja sosednje Rusije, ki se znova obnaša kot velesila in skuša razširiti svoja interesna območja. Varnostne razmere, predvsem tiste v Baltskem morju, se zato hitro slabšajo. Nevtralna Finska, ki ni članica Nata, je zato oktobra lani z ZDA podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju, tradicionalno dobro pa vse od izbruha ukrajinske krize in ruske aneksije Krima vojaško sodeluje tudi s svojo sosedo Švedsko.
Povečanje števila vojakov bo Finsko, ki za vojsko že zdaj plačuje ogromno denarja, stalo dodatnih 55 milijonov evrov, kljub temu pa je vlada prepričana, da to še ni vse, in da se bodo stroški za obrambo večali tudi po letu 2020. Finska namerava namreč v prihodnjih letih prenoviti svoje že precej zastarelo bojno letalstvo in večino lovcev vrste hornet zamenjati z novimi letali. To je po mnenju vlade v Helsinkih nujno. Finska, ki predvsem zato, da ne bi po nepotrebnem izzivala Rusije, še ne namerava vstopiti v Nato - čeprav bi se s tako potezo po nekaterih ocenah menda strinjalo kar tri četrtine oficirjev, je javnost večinsko (57 odstotjno) še vedno za nevtralnost - ima namreč kar 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo. Tudi zato se pri obrambi in nadzoru svojega zračnega in pomorske prostora intenzivno povezuje s svojimi skandinavskimi sosedami. Ne le z nevtralno Švedsko, s katero si delita vse pomorske, letalske in izvidniške informacije, ampak tudi s takimi članicami Nata kot so Danska, Norveška in Islandija.
