Švedska opustila pregon Juliana Assangea

Švedsko tožilstvo je danes sporočilo, da naloga za aretacijo Juliana Assangea, ustanovitelja žvižgaške spletne strani Wikileaks, ne bo podaljšalo − celotno preiskavo, povezano z obtožbami o posilstvu, je po sedmih letih opustilo.

Prav švedski pregon je razlog, da se je 45-letni Assange leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer biva vse odtlej. Švedske obtožbe o posilstvu − zgodilo naj bi se leta 2010 − Assange že od vsega začetka zanika, s pojasnilom, da ga poskuša Švedska prijeti zgolj zato, da bi ga lahko nato izročila ZDA.

Assangeeva ekvadorska petletka

Vohun za ljudi zadnjih pet let živi v pritličnem stanovanju ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Glavni izzivi so psihična in fizična aktivnost v omejenem prostoru in omejene možnosti za človeške stike. Velika Britanija in ZDA ne dajeta nobenih signalov, da bi opustile pregon Assangea.

Ekvadorska ambasada je v Knightsbridgeu, središču Londona, v neposredni bližini veleblagovnice Herrods. Zadnjih pet let je bilo sobno pritlično stanovanje v večstanovanjski stavbi pod nenehnim nadzorom britanske policije (in verjetno še kakšne obveščevalne agencije).

Štiriindvajseturni vsakodnevni nadzor ekvadorske ambasade je britanske davkoplačevalce stal več kot 10.000 funtov na dan, kar je do danes znašalo okoli 20 milijonov funtov. Leta 2015 je britanska policija sicer napovedala, da bo nadzor nad Assangem ublažila. A predstavniki Wikileaksa so takrat poudarili, da tem napovedim ni mogoče kar tako zaupati, saj da bodo uniformirane policiste verjetno zgolj zamenjali za tiste v civilu.

Assangeeva usoda zadnjih pet let je bila tako odvisna od dobre volje posameznega veleposlanika v Londonu kot od političnega dogajanja v Ekvadorju. Če bi na ekvadorskih volitvah letos zmagala desnica, bi bilo njegovo bivanje na ambasadi v Londonu zelo verjetno vsaj manj prijetno, če ne celo v negotovosti. Z zmago levičarja Lenína Morena je, kot je zapisal Gurdian, Assange lahko malo laže zadihal.

Ker Assangea čaka še pregon britanske policije zaradi kršitve pogojev pripora, bo verjetno do nadaljnjega v azilu. Foto:AP Photo/Frank Augstein

Od leta 2012, ko se je šef Wikileaksa zatekel na ekvadorsko ambasado, so se Assangeevi odvetniki ukvarjali s tem, kako mu omogočiti odhod iz veleposlaništva v azil v Ekvadorju. Britanske oblasti so jim dale jasno vedeti, da bodo Assangea aretirali v trenutku, ko bo stopil skozi vrata veleposlaništva. Dejstvo, da takšne stroge ukrepe izvajajo proti človeku, proti kateremu Švedska nikoli ni vložila obtožnice, je pomenljivo samo na sebi.

Jasno je postalo tudi, da bodo enega najslavnejših azilantov aretirali tudi, če bi bil primoran iskati nujno zdravniško pomoč. Po isti logiki je mreža Assangeevih sodelavcev zelo pazila, od kod mu dostavljajo hrano, saj so se bali, da bi njegove obroke - če bi mu hrano dobavljali iz iste restavracije - zastrupili; vsaj toliko, da bi moral zapustiti ambasado in oditi na urgenco. Zdravje, telesna kondicija so tiste stvari, ki so največji izziv za življenje v trenutnem zatočišču, še posebno zato, ker številni zdravniki, ki bi Assangea lahko zdravili na njegovem domu, niso hoteli biti povezani z njegovim imenom.

Kakšen je bil Assangeev vsakdanjik na veleposlaništvu, si verjetno ni težko predstavljati, če vemo, da ima tam na razpolago eno sobo, dostop do spleta in da lahko sprejema obiske, če so ti napovedani vnaprej. Zadnja slavna gostja pri njem je bila ameriška igralka Pamela Anderson, ki naj bi z avstralskim azilantom vzpostavila pristne stike.

Iz britanske policije so danes sicer sporočili, da bodo Assangea še vedno aretirali, če bi zapustil veleposlaništvo. Kot so pojasnili, je tudi westminstrsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo, potem ko 29. junija 2012 ni prišel na sodišče. Ta nalog, čeprav se nanaša na veliko manjše kaznivo dejanje, še vedno velja.

Wikileaks na svojem profilu na twitterju piše, da je zdaj vsa pozornost usmerjena v Združeno kraljestvo. Sprašujejo se, ali je London nemara že prejel ameriški nalog za aretacijo. Pristojni tega nočejo ne potrditi ne zanikati. Ameriški generalni tožilec Jeff Sessions je aprila dejal, da je aretacija Avstralca njihova prioritetna naloga.

Novinarji pred veleposlaništvom. Foto: Justin Tallis/AFP

Assangeev odvetnik na Švedskem Per Samuelsson je prav zaradi napovedi Jeffa Sessionsa prejšnji mesec vložil novo zahtevo po preklicu naloga, saj da njegove besede kažejo, da so ZDA še vedno pripravljene ukrepati: »Zato smo prosili za umik naloga za aretacijo, da lahko Julian Assange odleti v Ekvador in uživa v političnem azilu.«

Samuelson je današnjo odločitev švedskega sodišča označil za »popolno zmago«. Kot je povedal, je s švedske strani zdeva zdaj zaključena.

Assange nasmejan, domnevna žrtev šokirana

Julian Assange je po najavi odločitve švedskega tožilstva na družabnem omrežju twitter sprva objavil le nasmejano fotografijo samega sebe, nekaj ur pozneje pa je sporočil, da ne bo »ne odpustil ne pozabil«, da je bil sedem let pridržan, ne da bi bila proti njemu vložena obtožnica. V tem času so, kot je povedal, njegovi otroci odraščali brez njega, njegovo ime pa je omadeževano.

Kasneje se je Assange pojavil tudi na balkonu ekvadorskega veleposlaništva in dejal, da je današnji dan zanj pomembna zmaga. Dodal je, da bil žrtev »grozljive krivice«. Pripor in izročitev brez obtožnice sta po njegovih besedah postala »posebnost EU«.

Jullian Assange. Foto: AFP/Daniel Leal-Olivas

S pestjo, dvignjeno v zrak, je Assange tudi izrazil upanje na pogovore z Veliko Britanijo o njegovi prihodnosti. Ekvadorju in Združenim narodom se je zahvalil za podporo. Napovedal je tudi, da bo Wikileaks nadaljeval z objavami.

»Moji pravni zastopniki so že navezali stik z britanskimi oblastmi in upam, da bodo dosegli dialog o tem, kaj je najboljša pot naprej,« je še dejal. Dodal je, da si želi tudi dialoga z ZDA.

Obtožbe proti Assangeu segajo v leto 2010, ko se je domnevna žrtev udeležila Wikileaksove konference v Stockholmu. Assangea je obtožila, da je imel z njo spolni odnos, medtem ko je spala, ne da bi se pri tem zaščitil, kljub temu da mu je izrecno in večkrat povedala, da tega noče. Njena odvetnica je današnjo odločitev tožilstva označila za škandalozno. »Škandal je, da lahko osumljeni posiljevalec pobegne pred pravico in se tako izogne sodiščem. Moja stranka je šokirana in nobena odločitev [o opustitvi pregona] ne bo spremenila njenega mnenja, da je bila z Assangeem izpostavljena posilstvu.«

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da bodo obtožbe o posilstvu zastarale avgusta 2020.

Današnji dogodek dokazuje, da je bila preiskava o dozdevnem posilstvu, ki naj bi ga storil Assange, učinkovito politično orodje proti človeku, ki je največjo svetovno velesilo z množico objavljenih dokumentov kar nekajkrat spravil v neroden položaj. Vohun za ljudi, kot se je Assange poimenoval v intervjuju za Delo leta 2013, tako še naprej ostaja v nemilosti.

Kaj pripravlja Washington?

CNN je konec aprila poročal, da ameriški pristojni organi pripravljajo obtožnico proti Assangeu, na podlagi katere bi lahko nato zahtevali njegovo aretacijo. Preiskava se nanaša na objavo več tisoč ameriških zaupnih dokumentov na žvižgaški spletni strani Wikileaks leta 2010. Poleg posnetkov je bilo objavljenih tudi na tisoče diplomatskih depeš, ki so, če nič drugega, povzročile kar nekaj zadrege v ameriški diplomaciji.

Generalni tožilec Eric Holder je za časa Obamove administracije sporočil, da bi bil pregon Assangea izjemno zahteven, saj Wikileaks ni bil edini, ki je objavljal dokumente, ampak so to počeli tudi mediji, med njimi The New York Times.

Chelsea Manning. Foto: Reuters

Več kot 700.000 zaupnih dokumentov je Wikileaksu izročil ameriški vojak Bradley Manning − po spremembi spola se je preimenoval v Chelsea Manning −, ki je ravno ta teden po sedmih letih zapustil zapor. Pomilostil ga je nekdanji predsednik Obama. Assange je, ko je Obama še tehtal, ali bi ugodil prošnji za pomilostitev, obljubljal, da se je sam pripravljen predati ZDA, če bi v zameno lahko Chelsea odšla na svobodo. Obama se na njegovo ponudbo ni odzval.