Tiskane izdaje
Na sedežu bolgarske vlade v Sofiji, kjer je dinamični in gostobesedni Borisov ob začetku bolgarskega predsedovanja EU gostil skupino bruseljskih dopisnikov, je pojasnjeval, da ni arbiter in da državama ne namerava dajati nasvetov, a opozoril je, da s takšnim konfliktom ni mogoče širiti Unije.
»Slovenija in Hrvaška morata najti dvostransko rešitev,« je povedal. Pojasnjeval je, da je zadeva dvostranska, ima pa vpliv na regijo in celotno EU. Unija ima po njegovih besedah dovolj drugih težav.
Kot predsedujoča država z ambicijo spodbujanja približevanja balkanskih držav EU si Bolgarija ne želi, da bi se stvari nadalje zapletale. Napovedal je, da se bo kmalu srečal s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem. Pozval ga bo, »naj pokaže voljo«. Kot je pojasnil, bi Slovenija in Hrvaška morali pokazati modrost, da bi skupaj šli v Evropo in jim povedali: »To je Balkan. Je težko, a imamo politične elito, ki hoče naprej in vam noče povzročati težav.«
Sofija bo 17. maja gostila »balkanski« vrh EU, na katerem naj bi države dobile jasno pristopno perspektivo. Borisov opozarja, da bi morali veliko več narediti za povezanost regije. »Let iz Sofije v Črno goro ali Tirano bi trajal le dvajset minut. Zaradi slabih povezav pot traja najmanj šest ur,« je povedal.
Bolgarija za prenovo azilnega sistema EU
Opozoril je, da regije ne bi smele zanemariti Balkana, in spomnil na tragedijo v devetdesetih letih. Če bo Balkan pozabljen, se bo položaj slabšal, ljudje se bodo izseljevali, na oblast bodo prišli populisti, je orisal grožnjo. »Še se spominjamo svežih grobov, krščanskih in muslimanskih,« je povedal. Zaradi vojne na Balkanu je, kot pravi, Bolgarija izgubila milijarde evrov, ki bi jih sicer lahko namenila za velike investicije, kakršni so prometni koridorji.
Palača v Sofiji, kjer potekajo zasedanja Sveta EU. Foto: Dimitar Dilkoff/AFP
Bolgarija bo sicer med polletnim predsedovanjem poskušala doseči preboj v zapleteni in politično kočljivi prenovi azilnega sistema EU. Opozarjajo, da najprej potrebujejo stabilno vlado v Nemčiji. Borisov je med tistimi, ki dvomijo o smotrnosti sistema obveznih kvot, saj da begunci nočejo ostati, denimo, v Bolgarij. »Hočejo v Švico, Avstrijo, Nemčijo,« je povedal.
V bolgarski vladi sicer ponosno poudarjajo, da so povsem ustavili migracijski tok čez njihovo mejo s Turčijo, kjer so že pred izbruhom krize postavili ograjo. »Prišel ni niti eden begunec,« je povedala ministrica za EU Liljana Pavlova.
Ker so učinkoviti pri nadzoru meje in ker so že pred šestimi leti izpolnili vse pogoje, bentijo, da niso obravnavani enakopravno glede sprejema v schengen, ki je − tako kot v primeru Romunije − politično blokiran.
