Tiskane izdaje
V ospredju pozornosti evropske javnosti ostaja begunska kriza, s katero se zadnje dni intenzivno spoprijema tudi Slovenija. Medtem ko prek Grčije, Makedonije in Srbije v Evropsko unijo prihaja vse več prebežnikov, se države na njihovi poti vsaka na svoj način soočajo z navalom.
Hrvaška: Mi smo najbolj humani
Rekordno število beguncev na južni meji je resno načelo odnose med Slovenijo in Hrvaško. Ta deluje samovoljno in neodgovorno, pravijo na notranjem ministrstvu. »Izjemno organiziran, premišljen in prefinjen,« je o hrvaškem načinu pošiljanja prebežnikov na slovensko mejo dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.
Na njegove se je nemudoma odzval hrvaški notranji minister Ranko Ostojić in v maniri predvolilnega časa na Hrvaškem ter okvirih izjav vladajoče levosredinske koalicije, na čelu Zoranom Milanovićem, za televizijsko postajo N1 dejal: »Kratko: humano jih prepeljite, brez oklepnikov, psov in žice na dogovorjenih prehodih, ne po kapljicah, da potem sami iščejo svoje poti čez koruzna polja. Toliko o humanosti.« S tem je posredno potrdil Granićeve besede, da naj bi bila Hrvaška res najbolj humana država od vseh, ki so vpleten v begunsko in begunsko krizo, vse druge pa ne! Poleg tega je hrvaški notranji minister Ostojić pred začetkom seje hrvaške vlade, ko je poročal o razmerah, povezanih z begunsko krizo, še dejal, da »bi se Slovenija zagotovo lahko bolje pripravila«.
Sicer pa je včeraj do 21. ure je v Hrvaško vstopilo 6113 prebežnikov, spletni portal Index.hr je danes okoli 7. ure poročal, da je v centru v Opatovcu nastanjenih okoli 3500 ljudi. Hrvaške oblasti še ne pričakujejo, da se bo število novih prihodov kmalu zmanjšalo. Od začetka begunske krize je na Hrvaško prišlo že 214.474 ljudi.
Na pomoč s humanitarno pomočjo je Hrvaški priskočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), ki je iz Dubaja pripeljal 37 ton pomoči − šotore, odeje in drugo. Pomoč iz letala, ki je pristalo na letališču v Osijeku, bodo delili prebežnikom v centru Opatovac in drugje.
Hrvaška vlada je na današnji seji poleg tega pooblastila državno upravo za zaščito in reševanje (DUZS), da od pristojnih služb EU zahteva materialno pomoč za organizacijo sprejema beguncev oziroma migrantov na Hrvaškem. Hrvaška prosi predvsem za zimske šotore in zabojnike ter grelnike in svetilke, piše STA.
V Slavonskem Brodu, kjer Hrvaška pospešeno pripravlja začasni, tako imenovani zimski tranzitni center - odprli naj bi ga prihodnji ponedeljek - v katerem bodo med zimo lahko za kratek čas sprejeli približno 5000 ljudi, pa tamkajšnji prvi mož mesta Mirko Duspara miri nezadovoljne meščane, zlasti pa skupino, ki se je oblikovala na družbenem omrežju, imenuje pa se Stop prebežnikom v Brodu. »Prosim, brez panike in strahu,« pravi Duspara in zagotavlja, da bodo begunce z vlaki pripeljali do Slavonskega Broda s hrvaško-srbske meje. »V zbirnem centru bodo fotografirani, prijavljeni, nahranjeni, nato pa nemudoma prepeljani naprej, proti Sloveniji in drugim državam,« je še dejal prvi mož Slavonskega Broda.
Begunski val na Balkanu ne pojenja
Število novih migrantov in beguncev v Makedoniji vztrajno narašča. Na to je danes ob obisku Gevgelije na meji z Grčijo opozoril makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Kot je zatrdil, skozi Makedonijo vsakodnevno potuje do 10.000 prebežnikov. Medtem pa so v Preševu ob meji z Makedonijo samo danes zabeležili prihod okoli 7000 ljudi.
(Foto: RENE GOMOLJ/AFP)
Avstrija za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU
Avstrijske policijske sile so že od začetka begunske krize v nenehnem pogonu in že več tednov na robu zmogljivosti, je za avstrijski časnik Kronen Zeitung dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Po njenih besedah takoj potrebujejo dodatnih 1500 do 2000 policistov, saj naj se razmere ne bi umirile niti prihodnje leto. »Zdaj moramo ustvariti ta nujno potrebna delovna mesta,« je dejala. Ministrica je sicer optimistična, da bodo evropski reformni ukrepi na področju azila in integracije »na srednji rok začeli delovati«, a vendarle bodo pred policijo tudi v teh okvirih novi izzivi.
Sicer pa bo policiji pri soočanju s prihodi beguncev in migrantov preko meje s Slovenijo od jutri z okrepitvami pomagala tudi avstrijska vojska − policistom bo pomagalo 600 vojakov, sto več kot doslej.
Avstrijska notranja ministrica ob današnjem obisku Šentilja sicer ni povedala, koliko prebežnikov bodo še spustili v državo. Potrdila ni niti odpiranja tretje vstopne točke za begunce na meji s Slovenijo, poudarila pa je, da je nujna krepitev nadzora na zunanjih mejah EU.
Orbán Hrvaške želi veliko sreče
Begunska kriza ostaja tudi prevladujoča tema številnih evropskih političnih srečanj, tudi kongresa Evropske ljudske stranke, ki poteka v Madridu. Danes se ga udeležujeta nemška kanclerka Angela Merkel in madžarski premier Viktor Orbán. Zadnji je pozno sinoči voditelje EU pozval, naj spremenijo begunsko politiko in prišleke namesto naprej proti severu začno pošiljati nazaj v Grčijo.
Madžarski premier, ki se je beguncev in migrantov obranil z bodečo žico, je prepričan, da bi morali o prihodnjih priseljenski politiki odločati volivci, sicer bo demokracija na stari celini ogrožena, grozi pa ji tudi politična kriza, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob prihodu na kongres so ga sinoči ujeli tudi hrvaški novinarji. Ko so mu povedali, od kod prihajajo, jim je zaželel »veliko sreče«. Vprašal je, kaj lahko stori za Hrvaško, ko so ga vprašali, ali bo odprl mejo, pa je odvrnil: »To je nemogoče. Mejo smo zaprli, naš predlog je, da se begunce vrne v Grčijo in ne da se jih vozi v Avstrijo in Nemčijo.«
Letos je na Švedsko prišlo okoli 100.000 prebežnikov. Foto: Ola Torkelsson/TT News Agency/Reuters
Švedska pričakuje 33.000 otrok brez spremstva
Ljudje, ki bežijo pred vojno ali revščino, so v večini namenjeni v severne, bogatejše evropske države. Nemčija letos napoveduje 1,5 milijona novih prošenj za azil, iz švedske agencije za migracije so sporočili, da pričakujejo 190.000 beguncev iz Sirije in Iraka. Švedske oblasti so morale letos večkrat popraviti ocene, mrzlično pa iščejo nove nastanitvene možnosti. Ocenjujejo, da bo moralo mrzlo zimo v sicer ogrevanih šotorih letos preživeti od 25.000 do 45.000 iskalcev azila.
»Videli smo fotografije ljudi, ki dobesedno peš potujejo iz Grčije, čez Balkan, v Nemčijo in na Švedsko. Takšni begunski krizi v Evropi ali na Švedskem še nismo bili priča,« je po poročanju Reutersa povedal Anders Danielsson iz omenjene agencije. Dodatni izziv predstavlja tudi 33.000 otrok, ki naj bi po pričakovanjih Švedske v državo prišli brez spremstva.
V agenciji pričakujejo, da bodo v prihodnjih dveh letih za učinkovito oskrbo prišlekov potrebovali dodatnih 7,4 milijarde evrov.
Na Švedskem sicer pričakujejo, da se bodo razmere prihodnje leto nekoliko umirile, a da bi v državo lahko še vedno prišlo do 170.000 novih iskalcev azila. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina Švedov še vedno naklonjena sprejemanju ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove, a je bilo kljub temu prejšnji teden več napadov na azilne centre.
