Umor Slavka Ćuruvije: Novinarja je likvidiral zločinski režim

Srbska javnost je prepričana, da je bil umor novinarja Slavka­ Ćuruvije politično motiviran. Sojenje domnevnim storilcem se je začelo po več kot poldrugem desetletju, naročnikov pa še niso odkrili. Soproga umorjenega vseskozi trdi, da je bil morilec tedanji zločinski režim v državi.

Posebno sodišče v Beogradu je marca potrdilo obtožnico proti četverici pripadnikov državne varnosti, ki so obtoženi za umor novinarja in lastnika Dnevnega telegrafa Slavka Ćuruvije. Sojenje se je začelo junija, nadaljevalo pa se bo septembra. Sodni senat je zavrnil predlog obrambe, naj ukine pripor nekdanjemu šefu beograjske državne varnosti Milanu Radonjiću in njenemu operativcu Ratku Romiću.

Sodnica Snežana Jovanović je pojasnila, da je za kaznivo dejanje predvidena kazen, višja od deset let, in da bi lahko izpustitev obtoženih na prostost vznemirila javnost. Gre za nekdanja pripadnika državne varnosti, ki sta bila zadolžena za varovanje javnega reda, ljudje pa bi se lahko počutili ogrožene tudi zato, ker je bil umorjen urednik dnevnega časnika. Zagovornica Zora Dobričanin Nikodinović je poudarila, da je sojenje politično motivirano, Radonjić in Romić pa sta se izrekla za nedolžna.

Politično-kriminalni umori

Ćuruvija je bil umorjen s 17 streli v hrbet v pasaži stavbe, v kateri je stanoval. Umorjen je bil 11. aprila 1999 med Natovim letalskim napadom na ZR Jugoslavijo. Po pričevanju anonimnega očividca je bil neposredni izvajalec zločina pripadnik rdečih baretk Luka Pejović, ki je bil umorjen leta 2000. Odvetnik družine Ćuruvija Rajko Danilović je poleg Radonjića in Romića kazensko ovadil Mirjano Marković, soprogo pokojnega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, ki je v Moskvi. Za umor Ćuruvije sta obtožena še pripadnika državne varnosti Radomir Marković in Miroslav Kurak. Zadnji je na begu. Marković je obtožen za spodbujanje zločina, preostala trojica pa za njegovo ­izvedbo.

Po obtožnici je Ćuruvijo ubil Kurak, sostorilec pa je bil Romić, ki je z ročajem pištole udaril po glavi Ćuruvijevo soprogo Branko Prpa, medtem ko je Marković pripravil operativni načrt in ukazal umor. Ćuruvija je bil umorjen, kot izhaja iz obtožnice, po naročilu neznanih oseb z vrha oblasti zaradi javnih nastopov doma in v tujini. Njegova kritika nosilcev politične oblasti ter možnost vplivanja na javno mnenje in delovanje opozicije nista bili po volji obstoječe oblasti, ki je hotela ohraniti svoj položaj. Obtožnica še bremeni četverico, da je iz nizkih pobud izvršila kaznivo dejanje težkega umora, za katero je zagrožena kazen od 30 do 40 let zapora.

Ključna priča v preiskavi je bivši poveljnik posebne enote rdečih baretk Milorad Ulemek Legija, ki je med drugim obsojen kot eden glavnih organizatorjev atentata na prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera Zorana Đinđića. Radonjića in Romića so na podlagi njegovega pričevanja o likvidaciji Ćuruvije aretirali 13. januarja lani. Markovića so aretirali že leta 2001, obsojen pa je bil na 40 let zapora zaradi umora Ivana Stambolića in štirih članov Srbskega gibanja obnove pri poskusu atentata na prvaka SPO Vuka Draškovića na Ibarski magistrali. Za pomoč pri poskusu umora Draškovića sodijo tudi Radonjiću in Romiću.

Srbija si zasluži bombardiranje Nata

Po mnenju Verana Matića, vodje posebne komisije za razsvetlitev umora Ćuruvije, bo sojenje dolgo, vendar je prepričan, da bo na koncu dokazano, kdo je naročil umor, kdo ga je organiziral in kdo ukazal. Mirjana Marković je za časnik Nin izjavila, da jo obtožujejo že 20 let, obtožb pa ni takoj ­demantirala, ker ji je tako svetoval Milošević. Po njenem mnenju ne more vsak dan demantirati obtožb, da ni ­ubila Ćuruvije in da se človek pred ­takšnimi obtožbami in ­propagando ne more učinkovito braniti. Na vprašanje, kako komentira uradni zaznamek tedanjega načelnika policije Vlastimirja Rođe Đorđevića, da je izdala ukaz za umor Ćuruvije, je dejala, da Đorđevića ne pozna, in se vprašala, zakaj bi ubila Ćuruvijo. Zanikala je, da je nadzorovala službo državne varnosti.

V času umora je bila na oblasti Miloševićeva SPS v koaliciji z JUL na čelu z Markovićevo in Šešljevo SRS. Soproga Ćuruvije se sprašuje, zakaj aktualni premier Aleksandar Vučić, ki je bil minister za informiranje, po umoru ni ponudil odstopa in zakaj ga ni vznemirilo, da ni bilo preiskave. Po njenem je tako postal molčeči sostorilec, oblikovanje posebne komisije za razsvetlitev umora pa je licemerna poteza. Branka Prpa še meni, da to ni politični proces, ker so bili obtoženi le izvajalci ukazov tedanje vladajoče politike. Zato je ni presenetilo, da je Radonjić v svojo obrambo izjavil, da je ponosen na svoje delo, čeprav bi ljudje pričakovali, da se bo kesal ali imel vsaj malo slabe vesti.

Kar zadeva Mirjano Marković, je spomnila, da je le teden dni pred umorom njenega soproga v Politiki ekspres izšel članek »Ćuruvija je dočakal bombe zveze Nato«, v katerem se novinar sklicuje na Markovićevo, ki je povedala, da je Ćuruvija izjavil, da je ZRJ treba bombardirati. To je bil argument in poziv za napad na Ćuruvijo. Po navedbah Branke Prpa je Mirjani Marković res očital, da oblast vodi državo v vojno in diktatorski režim, ki kaznuje in zapira ­nedolžne ljudi. Napovedal ji je menda tudi, da jo bodo obesili na ­Terazijah.