Uporniki na vzhodu Porošenka obtožili kršenja mirovnega dogovora

Vodje upornikov so prepričani, da bi umik zakona, ki vzhodu podeljuje več avtonomije, pomenil razveljavitev sporazuma.

Objavljeno
05. november 2014 15.03
UKRAINE-RUSSIA-CRISIS
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Kijev − Mirovni dogovor, ki so ga 5. septembra v Minsku pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) podpisali predstavniki oblasti v Kijevu in samooklicanih ljudskih republik Lugansk in Doneck, se počasi drobi pod težo medsebojnih obtoževanj in groženj.

Dan po tem, ko so se v Kijevu sestali člani varnostnega sveta in predsednik Petro Poršenko ter sklenili, da sicer ostajajo zavezani sporazumu, a da na vzhod pošiljajo vojaške okrepitve, prav tako pa podpirajo umik zakona, ki naj bi vzhodu zagotavljal več avtonomije, so z vzhoda sporočili, da se je predsednik očitno odpovedal sporazumu.

»Odločitev Kijeva, da Donbasu vzame poseben status, resno škodi mirovnemu procesu iz Minska. Ljudski republiki Doneck in Lugansk ne moreta delovati v skladu z dokumentom, iz katerega je Porošenko odstranil ključne točke,« so v skupni izjavi zapisali voditelji separatistov na vzhodu, a dodali, da so se pripravljeni pogajati o novi različici sporazuma.

Da podpisani sporazum očitno ne deluje, je danes povedal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. »Kljub dogovoru v Minsku se streljanje na miroljubna mesta nadaljuje, civilisti še vedno umirajo.«

Z zahodnega dela Ukrajine pa so medtem sporočili, da za regije na vzhodu začasno ukinjajo finančno pomoč. »Kijev bo separatističnim regijam še naprej dobavljal plin in elektriko, a dokler sta območji Doneck in Lugansk v rokah vsiljivcev, tja ne bomo pošiljali proračunskega denarja,« je danes povedal premier Arsenij Jacenjuk.

Drobljenje sporazuma ima posledice tudi na terenu, francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so se danes v bližini letališča v Donecku in okoliških vaseh spopadi okrepili.

Prav danes so se sicer v Donecku sestali predstavniki vladnih sil, upornikov, Rusije in opazovalci Ovseja, ki so razpravljali o krhkem sporazumu, a večjega napredka niso dosegli, saj je nezaupanje med sprtima stranema po besedah predstavnika Ovseja Alexandra Huga še vedno izredno globoko. Je pa po njegovih besedah ohrabrujoče, da se sploh pogovarjajo.