Ura brexita tiktaka vse glasneje

Bruselj – »Mi lahko začnemo pogajanja jutri ob 9.30. Čakamo na obiskovalce iz Londona,« je iz Prage sporočil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Bruseljska logika je očitna – za zaplete z izvedbo brexita je kriv politični kaos na Otoku.

Po objavi rezultatov britanskih volitev in polomiji premierke Therese May je bilo skoraj očitno veselje z nesrečo drugega. Kako bo volilni razplet vplival na pogajanja o brexitu, je nemogoče napovedovati. V Bruslju so odločitev premierke Therese May za volitve obravnavali kot priložnost za njeno prepričljivo zmago, ki ji bo omogočila trdnejši mandat za pogajanja. Tako da bi imela več manevrskega prostora za popuščanje v pogajalskem procesu in nevtralizacijo radikalnih zagovornikov brexita med torijci.

A razpletlo se je drugače od želja in kaže, da bo Mayeva vse drugo kot močna premierka. Fabian Zuleeg iz Evropskega političnega centra (EPC) je kljub temu prepričan, da večjih sprememb ne bo. »Brexit poteka in časovni okvir je še vedno enak,« je povedal na povolilni razpravi v EPC. Zuleeg ocenjuje, da bi negativni učinki izstopa in močnejši laburisti sicer lahko vodili Mayevo k izvedbi mehkejšega brexita, a tak premik od načrtovane trde različice ločitve da bi po drugi strani spet okrepil pritisk Ukipa in evroskeptičnih tabloidov.

Irska zanka

Ker bodo v vladi severnoirski unionisti, se utegne bolj zaplesti pri irskem vprašanju. To je za EU v prvi pogajalski fazi eno ključnih vprašanj, saj bo na »zelenem otoku« nastala zunanja meja Unije. Tudi mirovni sporazum je nastal v kontekstu članstva obeh držav v EU. Velika tema za prvo fazo sta še status 3,2 milijona državljanov Unije, ki živijo na Otoku, in 1,2 milijona Britancev v prihodnji EU27. Predvidoma se bo v prvi fazi najbolj zapletalo pri finančni ločitvi, v kateri je na kocki več deset milijard evrov.

Šele ko bo narejen dovolj velik napredek v ločevanju, so članice EU27 pripravljene na pogovore o prihodnjih trgovinskih odnosih z EU. Na Downing Streetu 10 so si želeli proces, v katerem bi bila združena oba dela. Ker v Londonu niso hoteli, da bi državljani Unije lahko še naprej sodelovali v Združenem kraljestvu pod enakimi pogoji kot domačini, so se odločili za trd način brexita z izstopom s skupnega trga. Mayeva je sicer pred volitvami zatrjevala, da je za Združeno kraljestvo boljša ločitev brez sporazuma kot slaba kupčija.

Po volitvah je še posebno kočljivo, da čas hitro teče. Uradno se je dveletni pogajalski proces v skladu s 50. členom evropske pogodbe začel 29. marca. Prvi pogajalski krog je predviden za 19. junija in glavni bruseljski pogajalec Michel Barnier naj bi nekaj dni pozneje o njem že poročal voditeljem članic na vrhu EU. »Časa ni,« je v čestitki Mayevi za volilno zmago posvaril predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Po Barnierjevih napovedih bi pogajanja že tako morali biti končana jeseni prihodnje leto, da bi imeli nato dovolj časa za potrditev rešitve v parlamentih.

Kakšen brexit?

Rok za izpeljavo brexita lahko članice podaljšajo zgolj s soglasjem. Ker bo Mayeva po volitvah bolj šibka in notranjepolitični položaj bolj nestabilen, je scenarij, po katerem bo prišlo do zamud v postopkih bolj verjeten. Enako velja za kaotičen brexit, ki bi se zgodil v primeru neuspeha pogajanj. Finančne zahteve do Britanije, ki se omenjajo in se v skrajnem primeru gibljejo do 100 milijard evrov, so za London že tako nesprejemljive. Tudi ocena, da bodo šibki britanski vladi morali popustiti bolj kot močni, ni zanemarljiva.

»Sklenimo kupčijo«

Glavni pogajalec Barnier je s tvitom pozval: »Razmislimo skupaj in sklenimo kupčijo.« Britanski izstop brez kupčije bi sicer povzročil veliko gospodarsko škodo na obeh straneh Rokavskega preliva in Mayeva se mu je menda poskušala izogniti. K temu je pripomogel tudi pritisk gospodarstva.

Velika Britanija je po odločitvi za brexit povzročila pravi potres v Evropi in povečala negotovost glede prihodnosti Unije, a voditeljem 27 članic je uspelo strniti vrste, zavezali so se k nadaljevanju skupne poti, oživeli pa so tudi integracijski projekti, denimo na področju obrambe, kjer je Združeno kraljestvo dolga leta blokiralo napredek. Porazi populistov na več volitvah in boljša gospodarska gibanja pa so pripomogla k bolj optimističnemu razpoloženju na stari celini.