Tiskane izdaje
Ko se je delegacija na čelu s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem vrnila z uradnega obiska v Bosni in Hercegovini v Zagreb, so mediji peli hvalospeve odločitvi Plenkovićeve vlade, ker je med vsemi sosedami za prvi uradni obisk izbrala prav BiH. »Obisk je le potrditev predvolilne obljube, da bo BiH hrvaška zunanjepolitična naloga številka ena,« je iz Sarajeva sporočil Plenković.
Prijetja po uradnem obisku
Dva dni pozneje so pravosodne oblasti BiH zaradi suma, da so zagrešili vojne zločine nad pripadniki srbske skupnosti, prijeli deset nekdanjih članov hrvaškega obrambnega sveta (HVO) – številni ga še vedno vidijo kot vojsko hrvaške paradržave v BiH v času, ko se je Zagreb zapletel v vojaški poseg zoper BiH – z območja Bosanske Posavine. Deseterica, med njimi sta tudi upokojeni general Đuro Matuzović in poveljnik 106. brigade HVO Ivo Oršolić, je zdaj v priporu. Tožilstvo BiH jih bremeni, da so kot pripadniki struktur HVO v Orašju, vojne policije HVO, policijskih struktur ter kot stražarji v taboriščih med aprilom 1992 in julijem 1993 zagrešili vojne zločine nad številnimi ljudmi srbske narodnosti z območja Orašja in okoliških krajev. Bremeni jih tudi kaznivega dejanja zločinov proti človečnosti.
Na Hrvaškem je nastal vik in krik, začudenja ne manjka. Tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović ni skrivala presenečenja, saj so nekdanji pripadniki HVO državljani BiH in hrvaški državljani. Ocenila je, da bi lahko dogodek poslabšal odnose med sosedama, in napovedala, da bo zahtevala poročila hrvaških obveščevalnih služb, da bi ugotovili, ali so prijeti Hrvati nemara napaka v njihovem delovanju. Mediji so označili dogodek kot klofuto hrvaški vladi, saj je sledil le dva dni po uradnem obisku premiera Andreja Plenkovića v sosednji državi. Vrstili so se sestanki, večinoma za zaprtimi vrati, včeraj pa je vlada v Zagrebu sporočila, da bo preverila postopke, ki so privedli do tega dogodka.
Opozorila
Kako je mogoče, da se kaj takega zgodi »zmagovalcem vojne in tistim, ki so nenehno pripravljeni pomagati sosednji državi«, se sprašuje zbegana javnost, ki ji ni jasno, od kod podatki preiskovalcem iz BiH. Da bi razčistili nejasnost, so mediji objavili, kako sta Hrvaška in BiH leta 2013 podpisali meddržavni sporazum, s katerim je preiskovalcem iz BiH postala dostopna vsa dokumentacija o HVO, ki je bila konec devetdesetih »preseljena« iz Mostarja v Zagreb.
Je predsednica vedela ali ne?
Še bolj presenetljiva je bila vest v časniku Jutarnji list. Ta je namreč – milo rečeno – spravila v precej nelagoden položaj Kolindo Grabar Kitarović, ki je napovedala, da bodo ustrezne službe morale raziskati, zakaj državni vrh ni vedel ničesar o obtožnicah. Časnik je namreč izvedel, da naj bi se sredi maja v protokolarni vili na Pantovčaku sestali predsednica, takratni premier Tihomir Orešković in zunanji minister Miro Kovač, pogovarjali so se menda tudi o morebitnih obtožnicah, zaradi česar naj bi prav predsednica po pisanju časnika vztrajala pri čimprejšnji skupni seji vlad Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. S Pantovčaka so to že zanikali, zaplet pa dobiva politični predznak, čeprav s tožilstva BiH sporočajo, da je to dogajanje z zgolj pravnim ozadjem.
Le nekaj dni po izrečenih lepih besedah se oddaljujejo optimistične napovedi, kako si bo nova hrvaška desnosredinska vlada močno prizadevala za stabilnost BiH ter njeno približevanje EU in zvezi Nato, pa tudi, kako si želi kakovostnega sodelovanja med državama. Hrvaška javnost, vsaj del, je cinično pripomnila, da je zaplet pravzaprav pokazal in potrdil napovedi sedanje oblasti, da bo BiH očitno res hrvaška zunanjepolitična prednostna naloga številka ena.
