Tiskane izdaje
»Ko Bruselj sprejme odločitev, Madžari vedno izgubijo.« S temi besedami je pred dnevi tiskovni predstavnik vladajoče stranke Fidesz János Halász napovedal novo vseljudsko anketo »Ustavimo Bruselj!«. V njej je vlada postavila Madžarom šest vprašanj o tem, kako naj se Budimpešta odzove na politiko Evropske unije, ki »škoduje« Madžarski in »ogroža njeno neodvisnost«.
Madžarski premier Viktor Orbán je sredi prejšnjega meseca, ko je nastopil kot slavnostni govornik na proslavi ob obletnici začetka madžarske revolucije leta 1848, izjavil, da »moramo ustaviti Bruselj, braniti naše meje in preprečiti množično razmeščanje prišlekov«. »Da bi ohranili našo neodvisnost, se moramo pogumno spoprijeti v bitkah, ki nas čakajo,« je dodal Orbán.
Ena od takšnih bitk je nov »nacionalni posvet«, kakor so v Budimpešti poimenovali vprašalnik, ki ga je konec prejšnjega tedna s premierovim spremnim pismom vlada poslala nekaj več kot 8 milijonom madžarskih volivcev. V njem je šest vprašanj, na katera sta ponujena dva odgovora, od katerih je vedno »pravilen« prvi, kakor je ugotovila pronicljiva analitičarka madžarskega političnega dogajanja in nekdanja predavateljica vzhodnoevropske zgodovine na ameriški univerzi Yale Eva Balogh.
Vprašanja s pravimi odgovori
V prvem vprašanju je vlada najprej »obvestila« državljane, da v Bruslju pripravljajo »nevarne korake«, s katerimi bodo prisilili Madžarsko k odpravi subvencioniranja stroškov za gospodinjstva. Prvi ponujeni odgovor je, da mora Madžarska to politiko ohraniti in jo sama določati, v drugem pa piše, da »moramo sprejeti načrt Bruslja in zaupati velikim podjetjem krojenje cen« za stroške električne energije, komunalnih storitev, vodovoda … V podobnem slogu se tudi preostalih pet vprašanj začne z uvodom, ki »usmeri« k »pravilnemu« odgovoru.
Drugo vprašanje, ali naj Madžarska nadzoruje nezakonite migrante ali naj jim dovoli svobodno gibanje, odpre stavek, da »se v zadnjem času po v Evropi vrstijo teroristični napadi«. Tudi tretje vprašanje je namenjeno pribežnikom, le da v njem sprašujejo Madžare, ali bi morali tihotapce z ljudmi kaznovati ali naj dovolijo mednarodnim organizacijam, da še naprej brez posledic pozivajo h kršenju madžarske zakonodaje. O tem, kaj storiti z madžarskimi podružnicami tovrstnih organizacij, vlado zanima v četrtem vprašanju: ali naj zahteva, da se registrirajo ter razkrijejo svoje namere in sponzorje, ali naj nadaljujejo svoje »tvegano početje« brez vsakega nadzora.
V uvodu k petemu vprašanju vlada razloži Madžarom, da je bila uspešna pri ustvarjanju novih delovnih mest, ker je sledila svojim lastnim strategijam, zdaj pa da Bruselj napada te ukrepe proti brezposelnosti. Možna odgovora sta, da morajo Madžari še naprej sami odločati o prihodnosti madžarske ekonomije oziroma da bodo odslej najprej o tem odločali v Bruslju.
Zadnje vprašanje ankete »Ustavimo Bruselj!« se začne s trditvijo, da je Madžarska zavezana zniževanju davkov, v Bruslju pa da jo zaradi tega napadajo. Tudi v tem primeru je prvi zapisani odgovor, da bodo Madžari še naprej samostojno odločali o svojih davkih, drugi pa ponuja »možnost«, da bo to odslej izključno v rokah evropskih birokratov.
Bližajo se velike odločitve
»Madžari lahko do 20. maja izpolnijo vprašalnik in ga pošljejo nazaj brez plačila poštnine,« je konec prejšnjega tedna sporočil tiskovni predstavnik vlade Csaba Dömötör, njegov kolega Bence Tuzson pa je na predstavitvi »nacionalnega posveta 2017« izjavil, da »se bližajo velike odločitve in boji, v katerih lahko Madžarska zmaga le s podporo prebivalstva«. To ni prvo tovrstno vseljudsko poizvedovanje, odkar je Orbán leta 2010 ponovno prevzel vodenje madžarske vlade.
Leto zatem je njegova vlada poslala volilnim upravičencem 12 vprašanj o tem, kaj menijo o novi ustavi, pred dvema letoma pa so postopek ponovili z vseljudskim vprašalnikom o migracijah in terorizmu, v katerem so med drugim spraševali državljane tudi to, ali slaba priseljenska politika Bruslja vpliva na širjenje terorizma in ali bi podprli madžarske ukrepe proti emigrantom, ki bi bili ostrejši od evropskih.
Ultimat Poljski in Madžarski
Madžarska ni edina, je pa najglasnejša članica EU, ki nasprotuje bruseljski »prisili«, naj na svojem ozemlju solidarnostno razmesti pribežnike, ki jim je uspelo priti na staro celino. Septembra 2015 so evropski voditelji s preglasovanjem, kakor so poudarili v Budimpešti, sprejeli odločitev, da jih bodo 160.000 porazdelili med članice. Doslej so jih iz Grčije in Italije preselili manj kot 14.500, evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je pred kratkim na obisku na Poljskem, prav tako goreči nasprotnici porazdelitvenih kvot, požugal upornicam, da ima evropska komisija v rokah moč, da jih »prepriča« o izpolnjevanju skupnih odločitev.
Včeraj je britanski časnik Times objavil izjave neimenovanega visokega diplomatskega predstavnika ene od šestih ustanovnih članic EU, da se bodo tako na Madžarskem kot na Poljskem morali odločiti, ali so za enotni evropski sistem ali ne. »Ne moreš izsiljevati EU, enotnost ima ceno,« je dodal anonimni diplomat. Upornicam je zagrozil s tako ostrimi finančnimi in političnimi posledicami, da so v tem konservativnem londonskem časniku začeli članek s stavkom: »Nemčija, Francija in do 21 drugih držav članic bo letos Madžarski in Poljski postavilo ultimat, naj bodisi sprejmejo svojo kvoto migrantov ali gredo iz EU.«
