V Berlinu vrata zaprta, v Rimu na stežaj odprta

Ko so v Berlinu najbolj brusili­ jezike proti ruski politiki in predsedniku Putinu, mu očitali obnavljanje sovjetskega imperija in vojno hujskaštvo, so mu v Italiji odpirali vrata. Danes ruski predsednik prihaja najprej v Milano, potem še v Vatikan in posvetni Rim, zvečer pa k staremu prijatelju Silviu Berlusconiju v njegovo rimsko rezidenco. Obiski so pomenljivi in pomembni, obiskovalec in gostitelji imajo obilo računic.

Nihče sicer ne dvomi, da Vladimirja Putina skeli, ker ne more med svetovne bogataše in velikaše, vendar je tudi jasno, da išče izhode in na vsak pritisk odgovarja enako odločno kot združeni nasprotniki, ki so bili do ukrajinske krize zavezniki. Skupina osmih se je neverjetno hitro skrčila nazaj na sedem velikih, svetovno ozračje je osvežil veter hladne vojne, kljub zaprtim vratom v Berlinu ga z veseljem sprejemajo v Italiji.

Čeprav je bil Matteo Renzi zraven, ko so se v Berlinu dogovarjali o novih zaostritvah do Rusov, si mladi premier pri zaveznikih dviga ceno tudi s Putinom, ki ga je obiskal to pomlad. Italiji škodi evropska preveč načelna drža do ruskega carja. Kolikor je le mogoče, se poskuša dogovarjati bilateralno, pa naj bo to Bruslju in predvsem Berlinu po volji ali ne. Kriza, ki Italijo stiska za vrat, ji vsekakor narekuje manj poslušnosti do evropske realne, berlinske prestolnice.

Srečanje na sejmišču

Renzi in Putin bosta danes praznovala ruski dan na svetovni razstavi v Milanu, potem se bosta srečala na bilateralnih pogovorih, ki so za Italijo vsaj toliko pomembni kot za Rusijo. Rim se v marsičem počuti kar malo odrinjenega, ko se premier pojavi na srečanjih sedmerice velikih. Prav nič drugače se ne počuti, ko gre za evropska srečanja na vrhu. Četudi se morda strinja s stališči do ukrajinskega zapleta, se mora Renzi v interesu svoje vlade dogovarjati o gospodarskih vezeh.

Ob pogovorih z Renzijem – po srečanju na sejmišču v Milanu bosta imela tudi tiskovno konferenco – se bo Putin na italijanski strani sestal tudi z novim predsednikom republike Sergiem Mattarello. Vsaj tako pomembno bo popoldne njegovo srečanje s papežem Frančiškom v Vatikanu. Moskva in Sveti sedež imata pri tem vsak svoje računice, ki segajo tudi na področja morebitnih prihodnjih zgodovinskih premier.

Na cerkveni strani so napovedali,­ da bo Ukrajina pomembna tema pogovorov, rimski komentatorji pa so opazili, da se cerkvena država ni pustila pogojevati šefu ukrajinske grško-katoliške cerkve Svjatoslavu Ševčuku, ko je zahteval obsodbo Putina. Vladimir Putin je za papeško državo tehten sogovornik, ki lahko pomaga odpirati vrata k vrhovom pravoslavne cerkve, morda celo k prvemu srečanju med papežem in moskovskim patriarhom, za kar se cerkveni Rim trudi skoraj tisočletje.

Putinova Moskva je pomembna za Vatikan tudi kot sogovornica o terorizmu in ubijanju kristjanov na Jutrovem in drugod. Hkrati jo papeška diplomacija vidi v vlogi nekakšne tehtnice, ko gre za reševanje kubanskega vprašanja. Cerkev je odigrala odločilno vlogo pri zbliževanju med Havano in Washingtonom, v novi fazi pa opozarja, da Kuba seveda ne sme postati čisto navaden slepič Floride in Miamija, kolonija Washingtona in kubanskih prebežnikov. Vrniti se mora na mednarodni oder, pomembno vlogo mora imeti tudi Katoliška cerkev na čelu z velikim posrednikom med družino Castro in Vatikanom, kardinalom Ortego.

Konservativnemu delu kurije gre dejstvo, da papež brez zadržkov sprejema Putina v času, ko ga napada ves zahod, vsaj toliko v nos kot dejstvo, da se je srečal z mlajšim od bratov Castro in napovedal, da bo kmalu obiskal Kubo in tam odkrito podprl nove odnose na zahodni polobli. Na ameriški strani bratenje s Castrovimi in tudi s Putinom moti republikance, katoliško manjšino in kubanske priseljence, ki so se imeli doslej za avtentične in edine predstavnike kubanskega naroda, prepričani so bili, da imajo podporo Vatikana.

Pri najboljšem prijatelju

Predsednik Putin bo današnje bivanje v Italiji sklenil pri najboljšem prijatelju, kar jih je kdaj imel na Apeninskem polotoku. S Silviem Berlusconijem se bosta pogovorila v rimski rezidenci. To so potrdili po dolgem ugibanju, ali si bo ruski predsednik sploh »upal« postaviti na dnevni red srečanje s politikom, ki ta čas formalno ne igra posebno velike vloge, bolj kot z visoko politiko se ukvarja s svojimi posli, ki ne cvetijo kot nekoč, pa s sodnimi procesi, še enkrat z zapleti zaradi mladenk, ki so hodile na orgije v njegovo milansko graščino.

Rim zelo verjetno upa, da bo prav Berlusconi lahko bistveno prispeval k poslovnim dogovorom z Rusijo, navsezadnje sta imela s Putinom vedno tudi velike zasebne posle.