V Makedoniji so največje medijske zvezde posebni tožilci in pravni strokovnjaki

Po vsej "ukradeni" državi se vsak delovni dan zgrne na ulice množica protestnikov, ki so proti albanski platformi, s transparenti »Svoboda ali smrt za Makedonijo«.

Objavljeno
20. marec 2017 18.55
Gibanje za skupno Makedonijo Skopje 17.3.2017 [protesti,skopje,makedonija]
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Skopje – Makedonski režim ni ukradel le države. Po podatkih­ mednarodnih institucij je v ­desetletju vladavine za 5,5 milijarde­ evrov olajšal tudi državno blagajno. Prva na lestvici­ popularnih je zato posebna tožilka­ ­Fatima Fetai, ki brez milosti ­čisti nesnago.

Če bi bile v Makedoniji predsedniške volitve, bi Fatima Fetai več kot prepričljivo zmagala že v prvem krogu, če bi seveda kandidirala za šefico države. Posebna tožilka vodi odmeven proces proti prvaku VMRO-DPMNE Nikoli Gruevskemu, veliko priljubljenost in občudovanje Albancev in Makedoncev pa si je prislužila, ker preganja vse koruptivne politike brez izjeme, ne glede na nacionalno pripadnost. Fatima Fetai se je poročila pri 17 letih, ker se je zaljubila v modre oči. Kljub družini z dvema otrokoma je končala pravno fakulteto, opravila sodniški in odvetniški izpit, govori štiri jezike, zmagala bi tudi na državnem lepotnem tekmovanju. Ker je nepopustljiva, ji strežejo tudi po življenju, zaradi česar noč in dan živi pod policijskim varstvom. V javnosti zaradi svoje funkcije ne nastopa, se je pa spopadla na življenje in smrt s strankarsko ­imenovanimi sodniki.

Makedonija je umetna državna tvorba

Glavne medijske zvezde v Makedoniji so tudi pravni strokovnjaki,­ ki tolmačijo ustavo in zakone diametralno nasprotno, odvisno od njihove strankarske izkaznice ali privrženosti poziciji oziroma opoziciji. Prvak v interpretaciji ustave je seveda predsednik države Gjorge­ Ivanov, ki si je vzel cesarska pooblastila. Če zanemarimo, da je marioneta v rokah Gruevskega, so se predvsem po njegovi zaslugi po vsej državi zgrnile na ulice množice protestnikov z zastavami in transparenti »Svoboda ali smrt za Makedonijo«. Protestov se v veliki večini udeležujejo le Makedonci, medtem ko so se Albanci iz neznanih razlogov zelo zamerili taksistom. Med vožnjo se pritožujejo nad albanskimi sodržavljani, ki niso dali svetu niti enega velikega imena, ker jim znanje ne gre v glavo, kar da je gensko pogojeno.

V Makedoniji se zdi, da protestira vsak, ki ima pet minut časa. Ne le zaradi »tiranske platforme«, temveč tudi iz osebnih nagibov, da bi ubežali kazenskemu pregonu. Da platforma še vedno dviguje veliko prahu in nezadovoljstva v Makedoniji, je zaslužna tudi poslanka v albanskem parlamentu Mesila Doda. Čeprav je poslanka marginalne politične stranke v Albaniji, makedonski elektronski mediji nenehno predvajajo njene izjave v parlamentu. Doda je namreč izjavila, da Makedonci kot narod niso nikoli obstajali in da je Makedonija umetna državna tvorba. Na njenem ozemlju naj bi se razprostirala država Ilirida (antično ime za veliko Albanijo, ki ni nikoli obstajala), ki jo bodo Albanci znova vzpostavili. Njene izjave so predvsem užalile večino Makedoncev, Albanci pa so jo na družbenih omrežjih, kot je facebook, grobo žalili.

Rdeča preproga za voditeljeve otroke

Protesti pred sodiščem se vrstijo dnevno tudi zaradi podjetnika Seada Kočana, ki je osumljen, da si je protipravno prisvojil 17 milijonov evrov premoženjske koristi. Nekaj sto ljudi, opremljenih z vso potrebno ikonografijo, kot so makedonske in bošnjaške zastave, nasprotuje odločitvi sodišča, ki je za Kočana odredilo pripor. Kočan je tudi lastnik televizije TV Nova, ki ima le 3-odstotno gledanost, vendar to zadostuje njegovim privržencem in zaposlenim v njegovem podjetju Transmet, da očitajo pravosodju grobo dušenje svobode medijev in govora, ker je medijska hiša kritična do VMRO-DPMNE in Gruevskega. Po njihovem Kočana preganjajo tudi zato, ker je po narodnosti Bošnjak. Podjetniku grozi pet let zapora. Ko se je v gostilni pritoževal nad krivico, so mu gostje, ki so globoko sočustvovali z njim, ponujali, da za 2 milijona evrov namesto njega odslužijo polovico zagrožene kazni. Kočan je raje za vsak primer vzel pot pod noge in zbežal v ­tujino.

Po njegovem zgledu se bodo v bližnji prihodnosti najbrž ravnali tudi številni politiki. Če vzamemo pod drobnogled ravnanje Gruev­skega, ki ga je razkrila prisluškovalna afera, ima bivši premier veliko razlogov za strah. Z davkoplačevalskim denarjem je kupil blindirani službeni mercedes za 600.000 evrov. Ko ga je kupoval, je naročil podrejenim, da mora imeti masažne sedeže in televizijske ekrane, ker njegovi otroci zelo radi gledajo risanke. Vlada je pred njegovim odstopom sprejela poseben zakon, ki ga je potrdil parlament, po katerem bivšemu premieru pripada službeno vozilo in osebno varstvo sedmih policistov toliko let, kolikor je bil na položaju premiera. Davkoplačevalci bodo tako še naslednjih osem let plačevali za njegovo varnost. Ko je sestopil z oblasti, je ravnateljica osnovne šole, v katero hodijo njegovi otroci, ukazala učencem, naj jim naredijo špalir, ker jih je v šolo pripeljal prvak VMRO-DPMNE. Šolo vseskozi varujejo tudi policisti, seveda ne na račun stranke, ki je z 69 milijoni evrov premoženja najbogatejša ljudska stranka v Evropi.

Primer dobre prakse je tudi bivša notranja ministrica Gordana Jankuloska, ki je morala odstopiti skupaj s šefom tajne policije Sašem Mijalkovom po krvavem obračunu policistov in albanskih skrajnežev v Kumanovu. Pripadniki posebnih policijskih enot so ji zagrozili, da v nasprotnem primeru ne bo odnesla cele kože, ker je policiste poslala nad preprodajalce drog in ne nad teroriste.

Sprva so krenili v obračun navadni policisti, posledica pa je bilo osem mrtvih policistov. Ker je oblast hotela izzvati mednacionalne spopade, je tudi vojski ukazala, naj opremi policiste s težko obrožitvijo in s topovi zravna z zemljo tamkajšnjo albansko četrt. Da se vojska ni vmešala, gre zasluga hitremu prihodu ameriških častnikov, ki so preprečili načrt oblasti. Jankuloska si je po devetih letih napornega in odgovornega ministrskega dela kupila 160 kvadratov veliko stanovanje v elitni soseski po 1500 evrov na kvadratni meter.

Koristoljubje v zveneči igri domoljubja

S spremembo oblasti naj bi se Makedoncem in Albancem cedila samo še med in mleko. Toda hudič je vedno v podrobnostih. S pomočjo posebnih preiskovalnih metod so pred poldrugim letom ujeli z roko v vreči tudi prvaka Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva. Njegovo koruptivno dejanje je javno razkril Gruevski, vodja SDSM pa se je v javnosti opravičeval, da so mu vse podtaknili in da ga je primer sam prijavil policiji. Zgovorna je tudi zgodba prve dame SDSM Rade Šekerinski. Njen partner Boban Jankovski je lani vestno prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, da mu njegovo podjetje plačuje 5000 evrov najemnine, torej 60.000 evrov letno, za njegovo lastno stanovanje. Jankovski je po pravilih plačal tudi davek, tako da formalnopravno ni nič narobe. Postavlja se vprašanje, koliko državljanov živi v svojem stanovanju, ki ga izdajajo samemu sebi, podjetja pa jim plačujejo najemnino.

Poseben primer za učbenike bo najbrž tudi prvi mož Demokratične unije za integracijo (DUI) Ali Ahmeti. Po mnenju njegovih albanskih rojakov si Ahmeti ni umazal rok s koruptivnimi dejanji, ujeli pa so ga v komunikaciji z albanskimi skrajneži v Kumanovu, ki so snovali oboroženi upor. Ahmeti je bil tudi poveljnik albanske narodnoosvobodilne vojske v krvavem spopadu med Albanci in Makedonci leta 2001, ki se je končal z ohridskim mirovnim sporazumom. V času konflikta in neposredno po njem se je zgodilo približno 100 umorov, ki so do danes ostali nepojasnjeni. Albanci so tudi večinsko prepričani, da DUI na oblasti ni veliko kradla, ker jim Gruevski za to preprosto ni dal dovolj priložnosti.

V teh razmerah tako domnevno gensko zaostali Albanci, ki so na primer dali svetu pokojno svetnico mater Terezijo, nobelovega nagrajenca za znanost Ferada Muratija in popularno pevko Rito Ora, kot številni Makedonci tolčejo revščino. Sredi makedonske prestolnice mnoge družine ne glede na nacionalno pripadnost že leta živijo brez elektrike in ogrevanja, ker nimajo denarja, da bi plačali račune. Na obrobju tudi v barakarskih naseljih brez osnovne infrastrukture.

Številni Albanci in Makedonci ne verjamejo v novo vojno, ker naj bi bili Albanci jezni na oblast, ker niso dobili svojega dela kolača in ne zaradi velikega domoljubja, Makedonci pa so ob razglasitvi mobilizacije pred 15 leti raje množično dezertirali in se odpravili na neplačane počitnice v Grčijo.