Varšavski glavobol za vrhuško v Bruslju

Orbanizacija Poljske: naskok na medije in sodstvo ni presenečenje, a osupljiva sta hitrost in sistematičnost.

pet, 08.01.2016, 20:00

Bruselj − Za nacionalkonservativno poljsko vlado pri preurejanju države in spodkopavanju načel demokracije očitno ni več nobenih tabujev. Sklicujoč se na »voljo ljudstva«, se je lotila najprej ustavnega sodišča in javnih medijev.

Kljub kritikam tako doma kot iz EU, Varšava nadaljuje pritisk na medije in napoveduje zakon, s katerimi naj bi odpustili vse zaposlene v javni RTV-hiši in jih pred vnovično zaposlitvijo preverili. Napovedano čistko med drugim utemeljuje z argumentom, da na poljski televiziji in radiu 25 let po padcu komunizma še vedno strašijo duhovi starega sistema. Ko je jeseni na volitvah absolutno večino dobila stranka Pravo in pravičnost nekdanjega premiera Jarosława Kaczyńskega, je bilo tako ravnanje sicer pričakovano, a osupljive so hitrost, sistematičnost in odločnost varšavske vlade.

To spoznanje je bilo za evropski politični »mainstream« šok. Unija, ki samo sebe razume kot varuhinjo vrednot in načel, kakšne so svoboda tiska, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, se je odzvala po standardnem obrazcu. Najprej je položaj le spremljala, sledila je diplomacija pisem. Tako je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans v Varšavo poslal dve pismi, v katerih je opozoril na pomen neodvisnosti ustavnega sodišča in medijskega pluralizma. V njegovih očeh je logično, da članica spoštuje vrednote, ki so temelj EU.

Evropski komisar za digitalno gospodarstvo s pristojnostjo za medije Günther Oettinger je požugal poljski vladi, da bi Bruselj utegnil sprožiti postopek, s katerim bo postavil Varšavo »pod nadzor«. A Kaczyński & Co. si ne delajo sivih las. Njihovi protiargumenti so pričakovani. Ustavni sodniki so bili doslej pod vplivom prejšnje, desnosredinske vlade. Na televizij ni bilo pravih poljskih vrednot: klasične družine, ljubezni do očetnjave, vere v Boga. Kako bo delovala televizija pod neposrednim nadzorom vlade, si ni težko predstavljati.

Tudi če bi bil medijski zakon očitno protiustaven, ga paralizirano ustavno sodišče ne bi moglo razveljaviti. Kljub težkemu položaju je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker pazljiv glede kaznovanja Poljske in svari pred prevelikim dramatiziranjem položaja. Komisarji bodo pod njegovim vodstvom v sredo politično razpravljali o ravnanju poljske vlade. Juncker si več kot od groženj z ukrepi obeta od partnerskega sodelovanja in dialoga z Varšavo. Sprejetja sankcij proti Poljski ne pričakuje.

To, kar ima Unija na razpolago, je že tako bolj papirnati tiger. Lizbonska pogodba v 7. členu predvideva, da bi v primeru s soglasjem ugotovljenih resnih in vztrajnih kršitev temeljnih vrednot, lahko zamrznile katere od pravic članic, denimo glasovalne pravice. Tudi z leta 2014 sprejetim postopkom za zaščito načela pravne države se lahko pritisne na članico. Komisija ga je sprejela na podlagi izkušenj z Madžarsko in Romunijo. Ključno vprašanje je, ali takšni zapleteni postopki pripeljejo do želenega cilja.

Kaczyński, ki sicer v poljski vladi nima nobenega položaj, saj vleče niti le iz ozadja, se je že posvetoval z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom. Najbrž je zvedel, da je bruseljsko rožljanje s sankcijami napenjanje mišic. Orbán pa je že naznanil, da se bo postavil po robu ukrepom proti Poljski. Tudi Junckerjevi zadržki glede ukrepov utegnejo izhajati iz spoznanja, da tak pritisk od zunaj ne bo nujno koristen. Poljska ni edina med mlajšimi članicami iz nekdaj socialističnega dela Evrope, kjer je razširjeno prepričanje, da se Bruselj vede kot nekdaj Moskva.

Poljska vlada je v četrtek zvečer že poslala prvi odgovor Bruslju, v katerem je opozorila, da Timmermansovo pismo temelji na napačnih dejstvih. »Poročila medijev − četudi so videti pluralistična in svobodna − pogosto zastopajo politične interese in utegnejo biti neprimerna podlaga za komunikacijo z državami članicami,« je zapisal državni podsekretar na zunanjem ministrstvu Aleksander Stępkowski. Izpostavljanje Poljske intervencijam, spodbujenim z nepravičnimi, pristranskimi in političnimi trditvami da utegne imeti neželene učinke.

»Nočemo Budimpešte v Varšavi!« pa so decembra vzklikali poljski protestniki, ki so izražali nasprotovanje ravnanju nove vlade. Bolj učinkovito kot zapleteni, večstopenjski in politični kočljivi postopki proti Poljski utegnejo biti siceršnje razprave o sprejetih ukrepih in notranji pritisk močnega liberalnega dela javnosti. Navsezadnje, poljska vlada je že upoštevala želje Bruslja in za mnenje o reformi ustavnega sodišča zaprosila beneško komisijo, ki deluje pri Svetu Evrope in se ukvarja z ustavnopravnimi vprašanji.

Prijavi sovražni govor