Večplastni boj, v katerem sodeluje morje ljudi

Ko javne osebnosti iz filmskega, glasbenega, literarnega in modnega sveta vnaprej obljubljajo svoje volilne glasove.

Objavljeno
30. marec 2017 10.54
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Predvolilna kampanja ni samo avantura kandidatov, ki se ­potegujejo za določen položaj,­ ampak je mnogoplasten boj, v katerem sodeluje morje ljudi. Vsak človek je po svoje homo politicus, zato se ob volitvah »aktivirajo« prav tako javne osebnosti, tudi ob tokratnih za Elizejsko palačo so nekateri že povedali, komu bodo v prvem­ krogu 23. aprila namenili svoj glas.

Kandidati nemara pričakujejo, da pravi oboževalci v vseh pogledih sledijo zvezdnikom. Kdo ve, ali to drži, hollywoodskim osebnostim, denimo, ni uspelo preprečiti ­vzpona Donalda Trumpa.

Kdo podpira koga

Prelestna francoska igralka Juliette Binoche je na primer razkrila,­ da je, kot zdaj povzemajo pri L'Expressu, naklonjena socialistu in kandidatu ekologistov ­Benoîtu Hamonu. Zdi se ji politik, ki mu je »mar za druge in zveni sveže«, s čimer se strinja tudi igralka in režiserka Valérie Donzelli, ki ga je že januarja prišla podpret na njegovo predvolilno zborovanje v Montreuil.­ Ni nepomembno, da Hamonu, ki se poskuša uveljaviti kot glas navadnega človeka in z njim, med drugim, »sanjari« o univerzalnem temeljnem dohodku, svetuje pri evropskih zadevah znani ekonomist in avtor uspešnice Kapital v 21. stoletju Thomas Piketty ... Socialistu, ki ima v stranki ugled »upornika Hollandu«, so ostale zveste še nekatere levomisleče avtoritete, a mnogi so odšli stran.

Medtem pa starega političnega mačka na še bolj levi levici Jean-Luca Mélenchona, ki se poteguje za prvi stol v državi v imenu gibanja La France insoumise, podpira vrsta umetnikov: denimo igralec in televizijski voditelj Yvan Le Bolloc'h, ki je radikalnemu levičarju »delal reklamo« že ob prejšnjih predsedniških volitvah. Zanj bodo, kot je brati in so se javno povezali na facebooku, iz filmskega sveta glasovali prav tako oče in hči Richard in Romane Bohringer ter Jacques Weber, Céline Sallette, Gérald Dahan in še marsikdo.

Za mnoge veliko upanje tokratnih volitev, močno zaznamovanih z denarjem in finančnimi aferami, Emmanuel Macron je prav včeraj dobil, kar je resno pomenljivo, podporo nekdanjega Hollandovega predsednika vlade Manuela Vallsa, zanj se precej očitno postavljajo tudi manj resni rumeni tisk in številne slavne ženske, denimo iz modnega sveta Geneviève de Fontenay in dolgoletna novinarka ženskih revij Mimi Marchand. Po hvali, ki jo pojeta mlademu gibanju En Marche!, lahko še ne 40-letni liberalec računa tudi na glas igralca Françoisa Berléanda in pevke Françoise Hardy. V bolj strogih sferah mu, čeprav je precejšen novinec in mu manjka politične kilometrine, stojijo ob strani odmevna imena, kot so voditelj Demokratičnega gibanja François Bayrou, nekdanji evropski poslanec Daniel Cohn-Bendit, nekdanji župan Bertrand Delanoë, ugledni pisatelj Erik Orsenna, matematik Cédric Villani, ki se prav v teh dneh mudi v Ljubljani, ekonomist in pisatelj Jacques Attali, nekdanji minister Bernard Kouchner ter še marsikdo. Macron uteleša za neredke pravo politično figuro 21. stoletja, sploh ker je Hollandov mandat mogoče povzeti z besedo fiasko in jih na levici ne more zadovoljiti Hamon, na desnici pa ne Fillon.

Kljub škandalom

V desnem volilnem bazenu – kjer sta tako republikanec Fillon kot skrajna desničarka Marine Le Pen obtežena s finančnimi škandali – se je doslej, med drugim, oglasila zloglasna zagovornica tradicionalnih vrednot in nasprotnica istospolnih porok Frigide Barjot, ki je nedolgo tega vznemirjala liberalno Francijo z nazadnjaškim gibanjem Manif pour tous. Finančne malverzacije gor ali dol, zanjo je Fillon politik na mestu: zato, ker podpira družino in mu ta pomaga tudi na politični poti; s tem da so mu v parlamentu domnevno lažno pomagali žena in dva otroka, pa da ni »po zakonu nič narobe«. Da je afera slekla Fillona in ga pokazala v vsej nečednosti, nasprotno, meni znani pevec Renaud, ki je nekdanjega premiera javno podpiral še pred dvema letoma, zdaj pa je obrnil ploščo. Po pisanju L'Expressa je na nedavnem koncertu vzkliknil: »Fillon in njegova Penelope, ven!«

Videti je, da je konservativnemu politiku, čigar soprogo so preiskovalni sodniki včeraj prav tako vzeli pod uradni drobnogled, obrnila hrbet še pisateljica Christine Angot. In tudi Brigitte Bardot mu menda ne namerava dati svojega glasu, ampak je nagnjena še bolj na desno: kot je izjavila za Le Figaro, lahko nanjo računa skrajna desničarka Marine Le Pen. Z voditeljico Nacionalne fronte, ki bolj kot v moč humanizma verjame v silo policije in vojske, se spogleduje tudi francoski igralec Franck de Lapersonne ...

Koliko lahko pogledi znanih osebnosti, sploh takšnih, ki jih v živ­ljenju bolj kot čista politika zanima sproščena zabava, določijo volilni rezultat, najbrž ni mogoče izmeriti. A odkar želi vse javno biti spektakel in je tudi politika pogosto resničnostni šov, lahko nemara res šteje pri ljudeh, kaj si o tem ali onem političnem kandidatu misli njihov »superjunak«.