»Vedno se bom bojeval za Evropo, za mir in svobodo«

Berlin – O kanclerju nemške združitve in evropskega združevanja so zadnje čase pisali in govorili drugi, zdaj pa Helmut Kohl sam izreka svoj apel za Evropo in njeno prihodnost. »Verjemite, da vem, kaj govorim, moj brat je padel v vojni,« je 84-letnik s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ob strani pozval k evropski enotnosti.

Legendarni nemški kancler po hudi poškodbi sedi na invalidskem vozičku in težko govori, za Evropo pa je njegov bariton spet jasno zazvenel vsaj na začetku predstavitve njegove knjige Zaskrbljen za Evropo. Apel »Vedno sem bil prepričan Evropejec in vedno se bom bojeval za Evropo, za mir in svobodo,« je povedal. Njegov življenjepisec Heribert Schwan je pred kratkim brez kanclerjeve privolitve objavil njegove odmevne izjave o številnih nekdanjih političnih sopotnikih, tudi o sedanji kanclerki Angeli Merkel, zdaj pa Helmut Kohl spet prevzema pobudo. Tisti, ki so delovali proti njemu, imajo morda še vedno slabo mnenje o njem, toda zdaj sam odloča, kaj hoče sporočiti javnosti: poziva jo k evropski solidarnosti in enotnosti.

Nekatere ključne napake

Schwan je za zaplete obtožil Kohlovo drugo ženo Maike Kohl-Richter, ki je v celoti zavrnila objavo posnetkov več kot šeststo ur pogovorov. Tudi za Kohlova sinova in številne nekdanje sopotnike je njena vloga sporna. Veliko besede je imela tudi pri pisanju zdaj objavljene knjige, saj je Helmutu Kohlu telesna prizadetost oteževala celo narekovanje, čeprav Kohl-Richterjeva zatrjuje, da je njen mož duhovno še čisto pri sebi. V skladu s tem odmevajo tudi njegove ostre sodbe o bližnji preteklosti in sedanjosti. Krščanski demokrat obtožuje socialdemokratsko-zeleno vlado svojega naslednika Gerharda Schröderja, da je prehitro soglašala s sprejetjem Grčije v območje skupne evropske valute, velika napaka je bilo po njegovem tudi tedanje nemško-francosko kršenje maastrichtskih omejitev proračunskega primanjkljaja. Iz načelnih vzrokov je kritičen do negativnega odnosa obeh osrednjih evropskih držav pod vodstvom kanclerja Schröderja in predsednika Jacquesa Chiraca do ameriškega posredovanja v Iraku, moti pa ga tudi »prevelika osamitev« Rusije v sedanji ukrajinski krizi.

Nekatera od teh mnenj je vljudno »postavil v kontekst« že Jean-Claude Juncker, ki prav zaradi predstavitve knjige »evropskega patriota« svojega prvega dne na položaju predsednika evropske komisije ni preživel v Bruslju, ampak v luksuznem frankfurtskem hotelu Villa Kennedy. Za Junckerja je nekdanji nemški kancler sodobni domoljub, zelo daljnoviden in duhovno svež. Vendar je kljub temu poudaril, da se je Grčija zelo potrudila za vstop v evro, evropski spor med zagovorniki in nasprotniki iraške vojne pa se je razvnel predvsem iz notranjepolitičnih vzrokov. Kar zadeva Rusijo in Ukrajino, je novi predsednik evropske komisije odločen, da kršitve mednarodnega prava ne smejo ostati nekaznovane.

Čustvena priporočila

Če ta vprašanja ostajajo sporna, pa nekdanji krščanskodemokratski kancler Nemčije Evropejcem toliko bolj čustveno priporoča, naj si Evropo spet vzamejo k srcu. Kritizira sebičnost posameznih narodov in podžiganje starih zamer, EU pa mora po njegovem še bolj kot doslej na dnevni red postaviti tudi politično unijo. Novi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker se z nekdanjim nemškim kanclerjem v večini stvari strinja in si Kohlov poziv k večjemu opiranju na državljane EU lahko predstavlja kot moto svojega petletnega mandata. Nekdanji luksemburški premier je spomnil, da je bil Kohl vedno pozoren na interese majhnih držav, h krepitvi evropske enotnosti pa tudi sam poziva že zato, ker v Evropi danes živi enajst odstotkov svetovnega prebivalstva, na koncu stoletja pa ga bo le še štiri odstotke. V dveh desetletjih nobena država EU ne bo več zaradi svoje moči članica skupine najrazvitejših držav G7, je prepričan Jean-Claude Juncker. Tudi zato je vračanje k nacionalnim državam zanj nezgodovinsko.