Tiskane izdaje
Sarajevo – Nekaj več kot 3,3 milijona državljanov Bosne in Hercegovine bo danes med 7748 kandidati izbiralo novo oblast na 518 položajih na različnih ravneh – od državnega tričlanskega bošnjaško-srbsko-hrvaškega predsedstva do članov lokalnih kantonskih skupščin.
Nobena skrivnost ni, da je Bosna in Hercegovina najrevnejša država z območja nekdanje skupne države. Prav tako ni skrivnost, da se sistem, ki za zdaj vsaj še malo drži skupaj, razpada, sprememb ni od nikoder, korupcija je, kot pravi eden od visokih predstavnikov diplomatskega zbora, akreditiranega v BiH, postala že pravilo, pomanjkanje vizij in nepotizem političnih strank se vidita vsepovsod. Zato niti najmanj ne preseneča najnovejše mnenje širitvene strategije evropske komisije, da bo BiH morala »pokazati več kolektivne politične volje za približevanje EU ter izvesti prepotrebne reforme na družbenem in gospodarskem področju«.
Napovedi, da bi utegnile današnje volitve prinesti kakšno spremembo na političnem parketu BiH, so zato pričakovane; tako kot mnenja, da bi se (zaradi volilnih izidov) končno moralo zgoditi »veliko pospravljanje v glavah in v politiki«. Številni politiki so na vodilnih položajih že desetletja, državo so pripeljali, do koder so jo, zdaj pa bi jo radi reševali ... »Nisem ravno prepričana, ali je to dobra pot. Še do nedavnega so bili del težav, zdaj bi bili radi del rešitve,« mi pravi nekdanja pevka sarajevske skupine Ambasadorji, dolgoletna televizijska urednica, zdaj pa poslanka v parlamentu na listi Unije za boljšo prihodnost Ismeta Dervoz.
Milijoni za stranke
Transparency International (TI) je prav te dni objavil podatek, da je bilo za delovanje političnih strank na različnih ravneh letos iz proračuna namenjenih že dobrih 12 milijonov evrov. Za kaj so ta denar porabili, ne ve nihče. Povprečna pokojnina v BiH znaša 118 evrov, z 12 milijoni evrov bi pokojnine leto dni redno prejemalo najmanj 6000 upokojencev, so opozorili iz TI.
Tudi Goran Milić, ugledni novinar, urednik in zdaj eden vodilnih urednikov na televizijski postaji Al Jazeera Balkan, po volitvah ne pričakuje premikov, ki bi spremenili državo ali jo vsaj spodbudili k spremembam. »Popolnoma se pridružujem številnim, ki razmere v državi vidijo kot temno sliko s slabo perspektivo,« pravi. Res, tudi večina naključnih sogovornikov, tako v Sarajevu kot v nekaterih drugih predelih države, ni bila prepričana, da se bo po volitvah karkoli obrnilo na bolje.
Evropski diplomati – v BiH sicer od Evrope veliko pričakujejo, po drugi strani pa ji zamerijo, ker se prepočasi in mlahavo loteva pomoči pri razreševanju težave, imenovane politični ustroj BiH – so skoraj enotni, da si, kdorkoli že bo izvoljen, nikakor ne sme privoščiti zamujanja pri vzpostavitvi oblasti in iskanju kompromisov med vsemi tremi konstitutivnimi elementi v BiH, Bošnjaki, Srbi in Hrvati, pri oblikovanju izhodišč za čim hitrejši začetek pregovorov za članstvo v EU. Navsezadnje pa tudi pri ukinjanju političnih fevdov, ki zdaj državo bolj vračajo v preteklost kot usmerjajo v prihodnost.
