London še naprej previden pri pojasnjevanju načrtov

London – Britanska vlada je dan po prvem glasovanju o predlogu zakona o brexitu, ki ga je spodnji dom parlamenta potrdil s prepričljivo večino, objavila belo knjigo o svojih načrtih, povezanih z izstopom države iz EU. Na 77 straneh dokumenta pričakovano ni veliko novih informacij, kar kaže na previdnost vlade v njenih pripravah na izstopna pogajanja.

Člani spodnjega doma parlamenta, ki so v sredo glasovali za uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe, a so vseeno pričakovali, da bodo dobili odgovore na svoja vprašanja o brexitu, so bili nad belo knjigo razočarani. Ta namreč ne vsebuje niti bistvenih podrobnosti o britanskih pogajalskih izhodiščih niti zavez, s katerimi bi si Theresa May še pred uradnim začetkom izstopnega procesa zvezala roke. Opozicija je takoj izrazila skrb, da takšen pristop zmanjšuje vpliv parlamenta na pogajalski proces in vladi daje preveliko moč. Pomirilo je ni niti jamstvo, da bodo poslanci lahko odločali o končnem dogovoru, ki ga bo vlada sklenila z EU, čeprav s tem ne bodo mogli preprečiti brexita. Keir Starmer, minister za izstop iz EU v senci, je takoj opozoril, da bi lahko bilo takšno glasovanje »brez pomena«.

Dvanajst izhodišč

Dokument ima dvanajst točk, ki se nanašajo na dvanajst pogajalskih izhodišč, o katerih je Theresa May prvič govorila sredi prejšnjega meseca, ko je potrdila, da država po izstopu iz Unije ne bo več del skupnega trga. Na vrhu seznama ciljev so dolgo znane namere o zagotavljanju jasnosti pogajalskega procesa in vzpostavljanju nadzora nad lastnimi zakoni. Nato sledijo bolj ali manj ohlapno opredeljene prioritete, povezane s priseljevanjem, pravicami državljanov EU in prihodnostjo odnosov z Unijo.

Vlada si bo prizadevala za nadzorovan in gladek izstop iz EU ter za nadaljnje sodelovanje z Unijo na področju varnosti in boja proti terorizmu. Med prihajajočimi pogajanji bo z EU zgradila novo strateško partnerstvo ter sklenila obsežen in ambiciozen prostotrgovinski sporazum. Spet bo vzpostavila nadzor nad priseljevanjem. V najkrajšem mogočem času namerava zagotoviti pravice državljanom EU, ki živijo na Otoku, a šele ko bo dobila zagotovila, da bodo iste pravice veljale tudi za Britance, živeče v drugih članicah Unije. Dogovor, ki ga bo sklenila z EU, bo zaščitil interese Škotske, Walesa in Severne Irske. Brexit ne bo vplival na tesne zgodovinske povezave z Irsko ter prosto prehajanje ljudi med severnim ter južnim delom otoka.

Čeprav je bela knjiga posvetovalni dokument, primarno namenjen britanski javnosti, avtorji v njem bolj ali manj neposredno nagovarjajo tudi evropsko stran, s tem ko pravijo, da država ne bo zadovoljna z vsakim dogovorom, ki ji ga bo ponudila evropska stran. Če ne bo dobila zadovoljivega dogovora, bo vseeno izstopila iz Unije. Vlada v beli knjigi poudarja, da je uspeh EU v interesu Združenega kraljestva, s čimer želi po pisanju Guardiana postaviti jasno ločnico med seboj in novo ameriško administracijo.

Naslednji koraki

Čeprav je spodnji dom parlamenta v prvem branju potrdil predlog zakona o brexitu, bodo poslanci o njem prihodnji teden glasovali še enkrat. Pred tem bodo parlamentarni odbori razpravljali o vrsti amandmajev, s katerimi bodo opozicija in nekateri torijci vsaj nekoliko poskušali omejiti manevrski prostor vlade. Njihov uspeh bo odvisen predvsem od enotnosti poslancev vladajoče konservativne stranke. Proti uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe je v sredo glasoval le en konservativec, nekdanji finančni minister Ken Clarke, toda v prihodnjih fazah zakonodajnega postopka bi se mu jih lahko pridružilo še nekaj. O tem, denimo, resno razmišlja Neil Carmichael, vpliven član stranke in predsednik enega od parlamentarnih odborov, ki svojo nadaljnjo podporo vladi pogojuje z zavezo, da bo parlament lahko razpravljal in glasoval o končnem izkupičku pogajanj z EU. Glasovanje, kot je poudaril v intervjuju za Independent, mora imeti pomen. Ali bi to pomenilo, da bi poslanci lahko blokirali brexit, ni pojasnil.

Poleg Carmichaela se med potencialnimi uporniki v konservativnih vrstah omenja peščica znanih evrofilov. Popolnoma drugačna je slika uradne opozicije, ki se je med zadnjim glasovanjem dobesedno razpolovila. Skoraj 50 laburistov se je uprlo navodilom svojega vodje Jeremyja Corbyna in se pri glasovanju proti 50. členu pridružilo poslancem škotskih nacionalistov in liberalnih demokratov. Obe stranki sta včeraj zaradi vsebinskih pomanjkljivosti, ki še zdaleč niso bile naključne, ostro kritizirali belo knjigo.