Tiskane izdaje
9.00
Premierka Alenka Bratušek po vrhu EU ni hotela komentirati informacije iz evropskih diplomatskih krogov, da naj bi bila izbrana za komisarko v novi komisiji pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja. »Počakajmo na Junckerja,« je povedala. Odločitev da je v njegovih rokah, znana bo kmalu. Med resorji, ki si jih želi Slovenija, so po mnenju Bratuškove področja, usmerjena v prihodnost, denimo proračun, kohezija ali promet.
V kratkem pogovoru z Junckerjem ob robu vrha menda ni dobila nobenih zagotovil glede imenovanja, predstavila pa mu je boljša gospodarske gibanja v Sloveniji. Po njenih besedah je Slovenija na stari celini med svetlimi izjemami. Ker je bil Juncker pred poldrugim letom, ko je postala premierka, med prvimi predsedniki vlad, s katerimi se je sestala, po njenih besedah dobro pozna položaj, v katerem je bila Slovenija.
V nočnem delu vrha so voditelji 28 članic so evropski komisiji naložili, naj kot odziv na zaostrovanje razmer v Ukrajini v prihodnjem tednu pripravi predloge za strožje sankcije proti Rusiji. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel naj bi bili novi ukrepi sprejeti na področjih, ki so bili že doslej tarča sankcij, med njimi sta sta finančni sektor in energetika. Če se položaj ne spremeni, bodo po besedah Merklove sankcije tudi sprejeta.
20.30
Izbrana zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je povedala, da bi v politiki do Rusije morali puščati odprta vrata za diplomatsko rešitev. Glede očitkov, da je politika Rima preveč naklonjena Rusiji, je povedala, da je po začetku italijanskega predsedovanja EU kot zunanja ministrica najprej obiskala Kijev in nato še Moskvo. Tudi očitek o pomanjkanju izkušenj je zavrnila. Pred časnikarji je sicer govorila angleško in tudi francosko.
Izbrani predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril, da je EU ogrožena tako od znotraj (gospodarska kriza) kakor tudi od zunaj (z dogajanjem v sosedstvu). Napovedal je tudi reševanje britanskega vprašanja v Uniji. Pojasnil je, da v EU potrebujemo ljudi z vzhodnoevropskimi izkušnjami. Pred časnikarji je govoril poljsko. V zadnjih dneh se je velikokrat slišalo kritike njegovega (ne)znanja angleščine in tudi francoščine. Tusk je obljubil, da bo do decembra njegova angleščina 100-odstotno pripravljena. »I will polish my English,« je napovedal. Poljski premier, ki je sicer pripadnik majhne kašubske manjšine, govori tudi nemško.
19.30
Italijanska ministrica za zunanje zadeve Federica Mogherini bo nasledila Catherine Ashton, poljski premier Donald Tusk pa Hermana Van Rompuya. Voditelji 28 članic so na vrhu EU namreč potrdili Donalda Tuska za predsednika evropskega sveta. Četudi prihaja iz članice, ki ni članica evra, bo vodil tudi zasedanja voditeljev članic denarne unije. Za visoko zunanjepolitično predstavnico Unije so v skladu s pričakovanji imenovali dosedanjo vodjo italijanske diplomacije Federice Mogherini.
19.20
Po navedbah evropskih diplomatskih virov bo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker za slovensko komisarko izbral Alenko Bratušek. Juncker bo sicer seznam prihodnjih komisarjev predstavil prihodnji teden, razdelitev resorjev pa še teden pozneje.
18.00
Po navedbah virov pri EU je Tusk na vrhu dobil široko podporo, tudi voditeljev iz socialističnega tabora. Izbor Mohgerinijeve za položaj visoke zunanjepolitične predstavnice velja za gotov.
17.55
V Junckerjevem štabu pravijo, da se bo položaj glede izbora komisarjev razčistil že prihodnji teden, ko bodo predvidoma že znana vsa komisarska imena. Komisijo z razdeljenimi resorji naj bi predstavil 9. ali 10. septembra.
16.25
Alenka Bratušek je ob prihodu na vrh EU povedala, da bo pri kadrovskih rešitvah v Uniji zagovarjala stališče, po katerem bi ob političnem moral poiskati tudi geografsko in spolno ravnotežje. »Vesela sem, da imamo na mizi kar nekaj ženskih imen,« je povedala.
Kolege bo na vrhu seznanila tudi z zelo dobrim gospodarskim položajem v Sloveniji: gospodarska rast je v zadnjem četrtletju skoraj najvišja v EU, brezposelnost se znižuje, obrestne mere so rekordno nizke. »Tako bom vlado predala nasledniku v dobri situaciji,« je ocenila.
***
Bruselj - Vrh EU se je začel v znamenju velike kadrovske kombinatorike glede prihodnjih vodilnih funkcij v Bruslju. Največ gotovosti je glede imenovanja prihodnje visoke zunanjepolitične predstavnice. Glede na položaj na začetku vrha bo položaj prevzela najbrž vodja italijanske diplomacije Federica Mogherini, ki prihaja iz socialističnega tabora.
Nadaljnja kombinatorika je bolj zapletena. Če bi naslednik Hermana Van Rompuya na položaju predsednika evropskega sveta res postal poljski premier Donald Tusk, se utegne zgoditi, da bi morali imenovati še posebnega predsednika vrha evrskih držav. Njihovi voditelji se, ločeno od kolegov iz drugih članic, srečajo vsaj dvakrat na leto. Tudi v primeru izbora danske premierke, socialdemokratke Helle Thorning-Schmidt, bi moral izvoliti še evrskega predsednika.
Ker Poljska in Danska nimata evra, Tusk ali Thorning-Schmidtova naj ne bi mogla – drugače kot doslej Belgijec Rompuy – predsedovati tudi evrskim državam. Kot najresnejši kandidat za novi položaj velja nekdanji estonski premier Andrus Ansip. Če bi se uresničil scenarij, po katerem bi sam Ansip postal predsednik evropskega sveta, posebnega imenovanja vodje evrskih držav ne bi bilo, saj je Estonija že članica denarne unije.
Eden od razlogov za večjo vlogo Ansipa na evropskem političnem odru je razmerje političnih sil. Njegova stranka, liberalci (ALDE), skupaj s socialisti in evropsko ljudsko stranko (EPP), v evropskem parlamentu sestavljajo veliko koalicijo. Vodja liberalcev Guy Verhofstadt se je v zadnjih dneh večkrat pritožil, ker da za njegovo stranko ni predvidenih dovolj položajev v institucijah EU.
ALDE zahteva pravilo 2+2+1, po kateri bi liberalci dobili en visoki položaj v EU, EPP in socialisti pa po 2. Ob verjetni zunanjepolitični predstavnici Mogheriniji socialisti že imajo predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza, EPP pa predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in najbrž tudi prihodnjega predsednika evropskega sveta.
Ker je tudi verjetni prihodnji vodja evrske skupine (finančni ministri) Španec Luis De Guindos iz konservativnih vrst, tako ALDE kot socialisti želijo več drugih vplivnih položajev, Razmerje političnih sil bo pri imenovanju komisarjev v novi evropski komisiji. To utegne vplivati tudi na odločitev Junckerja o izboru slovenske komisarja. Predsednica slovenske vlade v odhodu Alenka Bratušek, denimo, sodi v skupino ALDE. Voda na njen mlin bi utegnila biti tudi želja Junckerja, da bi v komisiji imel čim več bivših predsednikov vlad. »S tem bi komisija dobila večji pomen,« je Junckerjevo strategijo ocenil vir pri EU.
