Tiskane izdaje
Medtem ko Irska okreva hitreje od drugih gospodarstev v evrskem območju, vedno več Ircev, ki so v zadnjih sedmih letih odšli v tujino, da bi našli delo, razmišlja o vrnitvi domov. K temu jih spodbujajo vlada in podjetja, predvsem tako, da jih spominjajo na vse, kar so pustili za seboj.
Gledano v celoti, so njihova prizadevanja ambiciozen podvig, nacionalni projekt, neprimerljiv s katerokoli drugo članico EU, ki so jo v zadnjih sedmih letih pestile podobne težave kot Irsko. Osredotočeni so predvsem na 300.000 Ircev, ki so odšli v času gospodarske krize. Raziskave, opravljene med člani irske diaspore, kažejo, da bi se večina v prihodnjih letih rada vrnila domov. Razlogi, ki jih spodbujajo k temu, so predvsem osebni, a kljub temu so mnogi previdni. Preden se znova podajo na pot, si želijo biti prepričani, da bodo dobili ustrezno zaposlitev, predvsem pa, da bo njihovo življenje boljše ali vsaj primerljivo s tistim, ki so si ga ustvarili v Veliki Britaniji, Avstraliji ali ZDA.
Beg možganov
Gospodarska rast, najvišja v evrskem območju (napovedi za letošnje leto se gibljejo okrog 7 odstotkov BDP), in 136.000 novih delovnih mest, ki jih je otoško gospodarstvo ustvarilo od leta 2012, so Irsko ponovno spremenili v destinacijo tudi za tiste, ki so jo v preteklosti zapustili.
Gospodarska in finančna kriza sta po pisanju Financial Timesa pregnali predvsem mlade ljudi, stare od 16 do 45 let, med njimi veliko visoko izobraženih kadrov. Najnovejša generacija izseljencev, je poudaril Christopher Kissane, raziskovalec in zgodovinar na univerzi London School of Economics, je visoko kvalificirana, velikokrat bolje izobražena tudi od generacije, ki je zapustila Irsko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju množičnega bega možganov. Po podatkih irskega statističnega urada mnogi od tistih, ki so se izselili v zadnjih letih, tega niso storili izključno zaradi težkih razmer na trgu dela, temveč tudi zato, ker na Irskem niso videli priložnosti za uresničitev svojih ambicij.
Vlada v Dublinu ne skriva želje, da bi jih rada čim več zvabila nazaj v domovino. Kampanja, usmerjena v potencialne povratnike, apelira predvsem na njihova čustva. Besede, ki jih uporabljajo politiki in podjetja, ustvarjajo vtis, da so emigranti, še posebno tisti, ki so zapustili Irsko po letu 2008, enovita skupina posameznikov, ki jih vodijo enaka prepričanja in ambicije, predvsem pa enak odnos do domovine.
Premier Enda Kenny je v božičnem sporočilu državljanom poudaril pomen družine in ohranjanja stika z najbližjimi ter zatrdil, da vlada dela noč in dan za krepitev gospodarskega okrevanja in ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo omogočila, da se bodo nekateri izmed tistih, ki so odšli, lahko vrnili domov. Podjetja še bolj eksplicitno nagovarjajo izseljence.
»Vsi smo del enega plemena.
Napačna predstava
Nekateri, med njimi Kissane, so opozorili, da je slika najnovejše generacije izseljencev, ki jo prikazuje kampanja, vsaj nekoliko popačena. Vračanje izseljencev oziroma tako imenovana povratna migracija (angl. return migration) v zgodovini še zdaleč ni bila pravilo, temveč izjema. Nobenega zagotovila ni, da bo tokrat drugače. Gospodarsko okrevanje samo po sebi še ne bo zvabilo nazaj mladih ljudi, ki so zapustili državo v času največje gospodarske krize. Problemi, s katerimi se soočajo mladi iskalci zaposlitve na Irskem, so strukturni, je opozoril Kissane, povezani predvsem z dejstvom, da je Irska »družba senioritete«, v kateri največkrat prehitro zmanjka priložnosti za mlade.
Po vsej verjetnosti bodo želje številnih irskih izseljencev, da bi se kmalu vrnili domov, ostale nerealizirane. Vse to seveda ne pomeni, da keltski tiger v času ponovnega prebujanja ne bo mogel zapolniti prostih delovnih mest, ki se bodo pojavila z gospodarsko rastjo. Priseljevanje v državo bo najverjetneje izviralo od drugod.
