Tiskane izdaje
Voditelji Evropske unije bodo javno pohvalili ukrajinskega predsednika Petra Porošenka zaradi izvedenih reform, a jim zaradi neuspešnega boja proti korupciji in konflikta na vzhodu države počasi zmanjkuje potrpljenja, zato ga bodo v zaupnih pogovorih trdo prijeli, so pred začetkom današnjega vrha EU-Ukrajina napovedali dobro obveščeni zahodni mediji.
V ponedeljek so v Ukrajini praznovali tretjo obletnico začetka njihove zadnje »barvne« revolucije, ljudskega upora proti odločitvi njihovega zdaj že nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča, da ne bo podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. Priključevanje Evropi in trganje tradicionalnih vezi z veliko vzhodno sosedo je Ukrajino drago stalo. Njeno gospodarstvo se je leta 2014 skrčilo za 6,8 odstotka, lani pa še za 12 odstotkov, nekdanja sovjetska republika je izgubila tudi polotok Krim, čigar prebivalci so se na mednarodno sicer nepriznanem referendumu odločili za samostojnost, potem pa se spet vrnili pod okrilje nekdanje matice Rusije. Na vzhodu države so se prebivalci uprli »pučistom«, ki so prevzeli oblast v Kijevu, ti pa so razglasili upornike za »teroriste«, ki jim pomaga sosednja Rusija, in proti njim začeli operacije, ki so doslej vzele že skoraj 10.000 življenj.
Pomanjkanje podpore
»Tri leta po Majdanu je Ukrajina pod vodstvom predsednika Petra Porošenka na pravi poti. Podpora EU ostaja trdna,« je pred današnjim vrhom na twitterju zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Podpora EU je bila doslej politična, saj se je ta zaradi ukrajinske krize priključila čezatlantski vojni sankcij proti Rusiji, v Bruslju pa pravijo, da so v zadnjih dveh letih Ukrajini namenili 3,5 milijarde evrov pomoči, po uveljavitvi medsebojnega sporazuma, ki ga je potem Janukovičev naslednik Porošenko le podpisal, pa da se je ukrajinski izvoz v EU povečal za 5,2 odstotka. »Toda v Ukrajini imajo nekateri občutek, da od EU niso dobili dovolj podpore v svoji konfrontaciji z Rusijo,« je danes zapisala agencija Reuters.
Dokaz o pomanjkanju evropske podpore ukrajinskim stremljenjem k Zahodu je na začetku leta prišel iz Nizozemske, kjer so prebivalci na referendumu zavrnili sporazum, zaradi katerega se je pred tremi leti začela še vedno trajajoča ukrajinska kriza. Zato usoda sporazuma še vedno visi v zraku, čeprav si nizozemski premier Mark Rutte prizadeva, da bi vnesli v dokument dopolnila, ki bi omogočila nizozemskemu parlamentu »spregledati« plebiscitno odločitev ljudstva. To pomeni, da bo v sporazumu pisalo tudi, da članice EU ne bodo obvezane finančno pomagati Ukrajini in nuditi zaposlitve njenim državljanom.
Prav odnos do njenih državljanov je nekaj, kar zamerijo Bruslju v Ukrajini, ki si od leta 2008 prizadeva, da njeni prebivalci ne bi več potrebovali vizuma za schengensko območje. »Da, o uresničevanju medsebojnega sporazuma bodo govorili, toda odprave vizumov za Ukrajince ni na dnevnem redu,« je danes »razveselil« svoje poslušalce poročevalec ukrajinske redakcije ameriškega državnega Radia Svoboda Hrihorij Žigalov. Pogovor je po njegovih informacijah zablokiral Pariz, ki se o tem menda noče pogovarjati, dokler ne bodo mimo francoske predsedniške volitve.
Brezvizumski korenček
Kolegi Žigalova, ki jih na televizijski različici vladnega informacijskega servisa zaposluje druga država, so pred dnevi ugotovili, da »Porošenko maha Ukrajincem z brezvizumskim korenčkom ob različnih priložnostih, toda doseči ga je boleče počasno«. Po informacijah RT v Bruslju menijo, da je Ukrajina izpolnila pogoje za brezvizumski režim, toda njenim državljanom, a zgolj kot turistom, bodo dovolili prosto potovanje po schengenskem prostranstvu šele takrat, ko bodo ukinjeni izredni ukrepi, ki jih je Unija uvedla zaradi pribežniške krize.
Če so Ukrajinci razočarani zaradi vizumov, jim v Bruslju zmanjkuje potrpljenja zaradi ukrajinske počasnosti v boju proti kronični bolezni v državi, ki je tudi drugi revoluciji ni uspelo odpraviti: korupciji. Porošenkovo bogastvo se je v času njegovega vodenja države celo povečalo, zaradi njegove neodločnosti v boju proti korupciji je pred kratkim protestno odstopil njegov stari prijatelj Mihail Saakašvili, nekdanji gruzijski predsednik, ki je vodil Odeško regijo, konec prejšnjega meseca pa so čedalje bolj obubožane Ukrajince šokirali prvi objavljeni podatki o milijonih dolarjev premoženja njihovih političnih predstavnikov, ki so jih ti po novem zakonu morali razkriti.
»Prvi pogled v podatke potrjuje, kar smo mnogi že vedeli: Ukrajina je ena najbolj pokvarjenih držav v Evropi,« so zapisali na spletišču nemškega državnega medija Deutsche Welle, njihovi kolegi z BBC-ja pa ugotovili, da je po podatkih Transparency International občutek o vseprisotnosti korupcije v Ukrajini močnejši kot v sosednji Rusiji.
