Tiskane izdaje
Bruselj - Na začetku vrha vzhodnega partnerstva sinoči v Rigi so se potrdila pričakovanja, da je EU glede nadaljnjega poglabljanja odnosov s šestimi nekdanjimi sovjetskimi republikami pazljiva in se hoče za vsako ceno ogniti novim zapletom v odnosih z Moskvo.
Čeprav so voditelji Gruzije, Moldavije in Ukrajine, ki so lani sklenile pridružitvene sporazume z Unijo, prišli v latvijsko glavno mesto z jasno željo, da bi dobili vsaj namig o prihodnjem članstvu, bodo odšli domov bolj praznih rok. Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da vzhodno partnerstvo ni instrument širitvene politike EU, marveč približevanja. Drugače kot Rusija da EU spoštuje in sprejema različne poti svojih sosed. V sklepni izjavi vrha, ki bo objavljena jutri, bodo predvidoma zgolj priznane njihove evropske težnje, članstvo pa ne bo omenjeno.
V glavnih mestih vodilnih članic so že tako prepričani, da vprašanja članstva trojice sploh ni mogoče postaviti, saj se bodo še dolgo postavljale na noge, urejale gospodarstvo, vzpostavljale državne strukture po zgledu evropskih. Da bi Unija morala biti bolj pogumna pri ponudbah vzhodu in z njimi trdno zakoličiti njihovo slovo od ruske interesne sfere, je stališče baltiških držav, Poljske in Švedske. Ustanovitev vzhodnega partnerstva leta 2009 je bila projekt Stockholma in Varšave s ciljem onkraj vzhodnih meja oblikovati območje stabilnosti, blaginje, evropskih vrednot.
Nekdanji poljski premier Donald Tusk, ki je lani jeseni prevzel vodenje evropskega sveta, je ne glede na pričakovane meglene obljube ocenil, da bodo vzhodne partnerice z reformami korak za korakom bliže cilju. To je označil za strateško potrpežljivost. Trditve Moskve o usmerjenosti partnerstva proti Rusiji je zavrnil. »Vzhodno partnerstvo ni lepotno tekmovanje med Rusijo in Evropsko unijo. A lepota šteje. Če bi bila Rusija bolj mehka, šarmantna in privlačna, ji za nadomeščanje pomanjkljivosti morda ne bi bilo treba uporabiti destruktivne, agresivne in ustrahovalne taktike do sosedov,« je povedal.
Tudi na drugih področjih lahko evropske partnerice pričakujejo le skromna darila. Gruziji in Ukrajini se še ne bodo izpolnile želje po odpravi vizumov za EU. Napredek v tej smeri bi bil sicer lahko narejen letos, a najprej bosta morali pokazati več reformnih prizadevanj na področju pravosodja, zmanjševanja korupcije, boja proti organiziranemu kriminalu ... Trojici z vzhoda, ki se najhitreje zbližuje z EU, je Bruselj za pomoč malim in srednje velikim podjetjem namenil 200 milijonov za 10 let, ki naj bi zagotovili naložbe v višini 2 milijard.
Kako bi se druge tri države v prihodnjih letih zbliževale z Unijo, ni jasno. V Bruslju priznavajo Belorusiji, ki je pod sankcijami EU, konstruktivno vlogo in spoštovanje načela ozemeljske celovitosti tako v primeru Ukrajine kot Gruzije. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ni prišel v Rigo, na vrh je poslal zunanjega ministra Vladimirja Makeja. Tudi Armenija je postala (sporazum z EU je bil pripravljen za podpis) članica »ruske« Evrazijske unije in je tesno prepletena z Moskvo, ki je njena zaveznica v konfliktu z Azerbajdžanom.
Armenija in Belorusija sta se pred vrhom vrha postavili po robu predvideni skupni izjavi, v kateri bi udeleženci obsodili rusko aneksijo Krima. Šesta članica skupine, z nafto in plinom bogati Azerbajdžan, ki se razvija v slogu srednjeazijskih avtoritarnih režimov, se je doslej odrekala povezovanju z Moskvo in Brusljem. Skratka, projekt vzhodnega partnerstva se je po šestih letih znašel v krizi in potrebuje novo osmislitev. Ker Ukrajina, Moldavija in Gruzija ne morejo niti v čakalnico za vstop v EU, je negotovo, koliko časa bo trajala njihova proevropska evforija.
