Tiskane izdaje
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Nobelov nagrajenec za mir se ponavadi oglasi, ko razvnetih strasti skorajda ni več mogoče krotiti. Z zaostrovanjem razmer na vzhodu Ukrajine se ponavadi zaostrijo tudi odnosi med Zahodom in Rusijo, kar je postalo predvidljiva rutina. »Sankcije ruskega predsednika Vladimirja Putina nikoli ne bodo pripravile do tega, da bi karkoli naredil drugače, kot si je zamislil. Ko Rusijo pošiljate v kot in jo poskušate učiti kozjih molitvic, ste na napačni poti. Rana bo krvavela več let,« je bil slikovit prvi namestnik premiera Igor Šuvalov.
Kljub pešanju ruskega gospodarstva je za zdaj edini učinek sankcij še večja priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Zaradi gospodarskih in finančnih sankcij proti Rusiji izgubljajo zahodni izvozniki, saj je Rusija kot protiukrep uvedla prepoved uvoza kmetijskih pridelkov. Nič plina za države članice Nata zveni kot privlačen slogan,« je priljubljeni ruski bloger Dmitrij Orlov namignil, da ni izključen niti odgovor Rusije, ki se ga Zahod daleč najbolj boji - ustavitev dobave plina evropskim porabnikom.
Iz ruskega plinskega monopolista so včeraj sporočili, da so se zaradi šibkega rublja in prekinitev dobave plina Ukrajini njihovi prihodki v lanskem tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem predlanskim skrčili za kar 61 odstotkov. V luči porazne statistike se zdi ustavitev dobave plina malo verjetna.
Medbančni sistem Swift
Nič bolj verjetno ni, da bo Zahod uresničil grožnjo in Rusijo izključil iz medbančnega sistema Swift, v katerega je vključenih kakih 10.000 finančnih ustanov iz 210 držav in na dan procesira za več kot 6 milijard dolarjev transakcij. Avgusta lani so za ta ukrep navijali predvsem britanski voditelji, septembra pa so se jim pridružili še v evropskem parlamentu.
To je »orožje«, ki ga je Evropska unija leta 2012 uporabila proti Iranu in je resno omejilo globalno poslovanje islamske države. Če bi to doletelo Rusijo, bi trpela zlasti prodaja nafte in plina, kar je temelj ruskega gospodarstva. Vsaj kratkoročno bi to ohromilo njeno poslovanje za ruskimi mejami, evropske države pa Rusiji ne bi mogle plačati niti računa za plin, ki do evropskih porabnikov še vedno priteka predvsem iz Rusije. Ta zato že vzpostavlja neodvisen globalni plačilni sistem.
Predstavniki Rusije so kar tekmovali, kdo bo izrekel strašnejše svarilo. »Če med državami ni več trgovine, so na robu vojne, definitivno pa v hladni vojni,« je na gospodarskem forumu v Davosu svaril Andrej Kostin iz ruske banke VTB, ene od petih ruskih bank, ki zaradi sankcij nimajo več dostopa do evropskih kapitalskih trgov. »V primeru izključitve iz Swifta bo naš odgovor brezmejen,« je bil odločen tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev.
Vojna opcija
Ker so ji o temah, povezanih s konfliktom v Ukrajini, odvzeli pravico do glasovanja, Rusija ne bo več sodelovala na zasedanjih parlamentarne skupščine Sveta Evrope, v katerem sedijo predstavniki nacionalnih parlamentov 47. držav članic. »To ne pomeni samoizolacije Rusije,« je dejal ruski predstavnik Aleksej Puškov, ki ne izključuje popolne prekinitve dialoga. Tudi glede usode ukrajinske pilotke Nadežde Savčenko, ki je bila lani izvoljena v ukrajinski parlament in izbrana za ukrajinsko predstavnico v PACE. Prostovoljka ukrajinskega bataljona Aidar, ki se bori na vzhodu Ukrajine in ga Rusija obtožuje poboja civilistov, je trenutno v ruskem zaporu. Obtožena je sodelovanja pri umoru dveh ruskih novinarjev. Kljub prizadevanjem Ukrajine ji mednarodne človekoljubne organizacije niso priznale statusa zapornice vesti.
Prostovoljci iz bataljonov Aidar, Donbas in Dnipro-1, v katerih sodelujejo tudi odkriti neonacisti, so po poročanju človekoljubne organizacije Amnesty International odgovorni za ugrabitve, nezakonita pridržanja, kraje, izsiljevanja in celo morebitne izvensodne poboje, blokirali pa so tudi humanitarno pomoč, ki je bila namenjena na območja pod nadzorom separatistov.
»Stradanje prebivalcev je vojni zločin,« je poudaril direktor za Evropo in Srednjo Azijo Denis Krivošejev. Amnesty International ter Human Rights Watch obtožujeta kršitev humanitarnega prava tudi separatiste, podobno je tudi stališče Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Včeraj je ruski predstavnik v tej organizaciji Andrej Kelin Evropsko unijo in Združene države Amerike pozval, naj prenehajo podpirati »vojno opcijo v Ukrajini, saj utegne to pripeljati do katastrofe«.
