Natovi ministri za obrambo so na zasedanju v Bruslju obravnavali napotitve vojakov v bataljone, v katerih bodo vodilne države Kanada, Nemčija, Velika Britanija in ZDA. London je, denimo, že napovedal, da bodo v Estonijo poslali tako petsto vojakov kot tudi brezpilotna letala, tanke, bojna oklepna vozila. V Wall Street Journalu je britanski minister za obrambo Michael Fallon napovedal, da Združeno kraljestvo sicer odhaja iz EU, a je še vedno zavezano evropski varnosti. Slovenija bo imele vojake v Latviji, v bataljonu pod poveljstvom Kanade.
Ravnanje Nata le odziv
Svoje celotno ravnanje, največjo krepitev kolektivne obrambe po koncu hladne vojne, pa obravnavajo zgolj kot odziv na poteze Rusije. »Odzivamo se odgovorno in premišljeno,« je ocenil generalni sekretar zavezništva Jens Stolteberg. Rusija kopiči enote ob mejah zavezništva, odloča se za nenapovedane vaje, njeni izdatki za obrambo so se od leta 2000 potrojili. »Rusija ni samo investirala v oborožene sile, ampak jih je tudi uporabila proti svojim sosedam,« je ugotavljal Norvežan Stoltenberg. Nato da se je moral odzvati z odvračanjem.
V zavezništvu so z zaskrbljenostjo spremljali informacije o ruskem nameščanju raket Iskander (lahko nosijo jedrske konice) v Kaliningrad in suspendiranje sporazuma z ZDA o plutoniju. Premik edine ruske letalonosilke Admiral Kuznjecov s severa proti Sredozemlju za zavezništvo ni bilo presenečenje, saj ga Moskva niti ni skrivala. Večje je bilo zanimanje, kakšna bo sestava skupine ladij. Med vprašanji, ki si jih postavljajo v zavezništvu, je, ali se bodo skupini pridružile jedrske podmornice iz Črnega morja.
Ruska letalonosilka
V očeh Stoltenberga ruska napotitev ladje v Sredozemlje ni nič posebnega in nič novega. Drugače je le, da bi bila lahko uporabljena kot »platforma za napade« v Alepu in Siriji nasploh, s čimer bi še pripomogla k slabšanju humanitarnega položaja. Zaradi novih razmer, kompleksnejšega in bolj varnostno zahtevnega okolja ne samo na vzhodu, ampak tudi na jugu. Nato preizkuša tudi nove prijeme na obveščevalnem področju. Tako je bil prvič imenovan pomočnik generalnega sekretarja za obveščevalno dejavnost.
Položaj bo prevzel dolgoletni nemški diplomat in nekdanji podpredsednik Zvezne obveščevalne službe (BND) Arndt Freytag von Loringhoven. Nato svoje obveščevalne službe nima. Odvisen je od informacij, ki jih pošljejo njegove članice. Z novo strukturo naj bi zagotovili povezovanje informacij civilnih in vojaških obveščevalnih služb. Tudi v Natu opažajo povečano dejavnost na propagandnem področju in pri poskusih vplivanja na razprave. »Najboljši odgovor na propagando ni še več propagande, ampak dejstva, resnica in demokratična razprava,« je prepričan Stoltenberg.