Tiskane izdaje
Z nemške strani uradne potrditve obiska še ni, se je pa kanclerka Angela Merkel, ki si skupaj z zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem zelo intenzivno prizadeva za rešitev ukrajinske krize, včeraj vrnila s preventivnega obiska v baltiških državah.
Dvotirno reševanje krize
Po nemškem prepričanju bi reševanje ukrajinske krize namreč moralo potekati dvotirno. Po eni strani naj bi si tako kanclerka kot njen zunanji minister Steinmeier intenzivno prizadevala za nadaljevanje direktnih pogovorov z ruskimi in ukrajinskimi oblastmi, po drugi pa naj bi zaskrbljene vzhodne Evropejce, ki se predvsem na Poljskem in v baltiških državah bojijo morebitne ruske agresije, pomirili z dodatnim oboroževanjem in obljubljeno pomočjo zavezništva. Vendar le do meje, ki jo dovoljujejo sporazumi med Natom in Rusijo.
Nemčija, ki povsem razume upravičene zahteve baltiških držav po večji varnosti, je po kanclerkinih besedah k taki »veliko večji prisotnosti Nata, kot smo je bili vajen do zdaj«, pripravljena prispevati svoj delež, vendar nikakor ne čez meje veljavnih sporazumov. Predvsem zato je kanclerka odločno zavrnila ponavljajoče se zahteve baltiških držav po stalni prisotnosti Natovih enot na njihovem ozemlju.
Okrepljeno urjenje Nata
Pred bližnjim vrhom Nata, ki bo v začetku septembra v Cardiffu, je Merklova napovedala tudi nekatere ukrepe, o katerih naj bi se med vrhom dogovorilo zavezništvo. Ob tako imenovanem »air policingu«, pri katerem bodo za učinkovitejši nadzor iz zraka septembra začela sodelovati tudi nemška letala, naj bi šlo po kanclerkinih besedah predvsem za raznovrstno »okrepljeno urjenje«, za različne manevre in učinkovitejše dograjevanje vojaške infrastrukture. »Zagotoviti moramo vse pogoje,« je dejala Merklova, »da bomo v primeru, če bi Latvija potrebovala podporo Nata, lahko hitro reagirali.«
Po nekaterih informacijah naj bi namreč ena izmed spomladanskih analiz Nata pokazala, da je zavezništvo v primeru morebitnega ruskega napada na katero izmed baltiških držav samo pogojno zmožno zagotoviti njeno obrambo. »Zdaj je čas, ko moramo odločno pokazati, da ni tako in da Natova pogodba, vključno s 5. členom, ni zgolj na papirju, ampak da velja dobesedno in da smo jo sposobni uveljaviti isti hip, ko je to potrebno,« je v Rigi poudarila nemška kanclerka. Kljub tovrstni odločni podpori pa se je Merklova, tako kot pri latvijskih zahtevah po stalni prisotnosti Natovih vojakov v izpostavljenih vzhodnoevropskih državah, zelo zadržano odzvala tudi na zahteve po evropski pomoči tistim članicam Unije, ki so jih, tako kot Latvijo, močno prizadele ruske povračilne gospodarske sankcije. Vsako podjetje mora biti samo sposobno prebroditi težave, je dejala kanclerka, kajti »naloga podjetij je iskati nove trge«. Na ravni Unije naj bi se bili s tovrstnimi problemi pripravljeni ukvarjati samo v primeru izjemno hudih težav, ki bi prizadele celotno skupnost, je dejala Merklova.
Latvija, ki so jo ruske sankcije, uvedene v odgovor na zahodne gospodarske ukrepe, še posebej hudo prizadele, se bo torej morala znajti sama. Kako ji bo uspelo, še ni jasno, kajti skoraj 12 odstotkov latvijskega izvoza je bilo do zdaj namenjenega v sosednjo Rusijo. Povračilni ukrepi Moskve utegnejo v Latviji uničiti predvsem mlekarsko industrijo in transport.
