Wilders po šestih letih spet na sodišču

Tako kot leta 2011, ko je nizozemsko sodišče ugotovilo, da Geert Wilders s kritiziranjem muslimanov ni zbujal sovraštva ali kakor koli kršil pravic tistih, ki jih je užalil, tokratni proces enemu najvidnejših predstavnikov evropskega desničarskega populizma prinaša predvsem veliko brezplačne publicitete.

"Nihče me ne bo utišal. Ne teroristi, ne premier, ne sodišče," je Wilders tvitnil nekaj ur pred začetkom sojenja, med katerim se bo moral zagovarjati zaradi besed, ki jih je izrekel leta 2014 med političnim zborovanjem v središču Haaga. Tožilstvo poslanca v nizozemskem parlamentu obtožuje širjenja sovražnega govora. Obtožnica proti njemu je sestavljena iz dveh točk: namernega žaljenja skupine ljudi na podlagi njihove rase ter spodbujanja sovraštva oziroma diskriminacije.

Wilders je pred dvema letoma, na shodu, organiziranem kmalu po koncu lokalnih volitev, svoje privržence vprašal, ali si želijo, da bi na Nizozemskem živelo manj Maročanov. "Manj! Manj! Manj!" se je glasil odgovor množice, kateremu je politik dodal obljubo, da bo njegova Stranka za svobodo (PVV) poskrbela, da se bo to tudi uresničilo. Nizozemska javnost se je na njegov nastop odzvala z večjim ogorčenjem kot ponavadi, do manjšega razkola je prišlo tudi znotraj PVV. Wilders namreč do takrat eksplicitno ni omenjal nobenega naroda; vsi njegovi komentarji in kontroverzne izjave so se navezovali izključno na muslimansko vero in z njo povezano kulturo.

To je bil tudi eden od glavnih razlogov, zakaj so obtožbe, ki jih je tožilstvo v preteklosti podalo proti njemu, padle. Wilders je leta 2010 moral na sodišče zaradi tega, ker je islam proglasil za "fašistično ideologijo, koran pa primerjal s Hitlerjevim Mein Kampfom. Hkrati je vztrajal, da problem zanj niso muslimani, temveč "islamska tradicija, kultura in ideologija". Njegovi komentarji so morda bili neokusni, toda obtoženi s kritiziranjem vere po mnenju sodnikov ni kršil nobenega zakona in ni spodbujal sovraštva. Kot je zapisal britanski Economist, večina Nizozemcev v sojenju ni videla smisla, saj je to Wildersu prineslo samo še večjo prepoznavnost.

Tokrat je drugače

Šest let kasneje se zgodba utegne ponoviti. V času, ko v Evropi narašča priljubljenost desnega populizma, bodo sodniki morali paziti, da se proces ne bo sprevrgel v politični šov. Tožilstvo sicer verjame, da ima vse dokaze, ki jih potrebuje za obsodbo. "Razlika je v tem, da se njegovi komentarji osredotočajo na specifično raso, kar zakon prepoveduje," je vsebino obtožnice komentirala predstavnica tožilstva Ilse de Heer. Med sojenjem bo zagovarjalo tezo, da je bilo dogajanje na kontroverznem shodu leta 2014 skrbno organizirano s strani Wildersa in njegove stranke.

Wilders samega sebe vidi in predstavlja kot zaščitnika svobode govora. Vse od smrti znanega nizozemskega režiserja Thea Van Gogha, ki ga je zaradi filmov, ki jih je snemal, leta 2004 umoril Mohamed Boujeri, nizozemski islamist maroškega rodu, živi pod 24-urno policijsko zaščito. V tem času je prejel več groženj s smrtjo.

Tožilstvo priznava, da bodo sodniki na koncu morali tehtati med dvema pravicama: svobodo do izražanja in zaščito pred diskriminacijo. "Svoboda govora ni absolutna, ampak jo dopolnjujejo dolžnosti, med drugim dolžnost, da različnih skupin ljudi ne spodbujamo k nasilju," je dejal tožilec Wouter Bos. Večina Wildersovih podpornikov, ki sojenje vidi kot preizkus nizozemske demokracije, se s takšno interpretacijo najverjetneje ne bo strinjala.