Z močjo Spartaka bi trli najtrše evropske orehe

Bruselj – »Predvsem dati več priložnosti mladim in napredovati v pravosodju,« je svoji domovini v prihodnjih letih zaželel Simeon Sakskoburggotski. V času njegovega mandata na čelu bolgarske vlade (2001–2005) je naredila najpomembnejše korake na poti v EU.

Zadnji bolgarski kralj – leta 1943 je kot otrok prevzel krono do ukinitve monarhije tri leta pozneje – spremlja hiter razvoj njegove domovine v zadnjih letih s pozitivnimi ocenami. Tako kot ves bolgarski politični glavni tok vidi prihodnost svoje domovine v jedru Evrope. »Moramo izpolnjevati vse pogoje in ne bo več razlogov za dvojne standarde,« je povedal v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov ob uradnem začetku bolgarskega predsedovanja EU. V Bolgariji si želijo čimprejšnje članstvo v evrskem območju in konec politične blokade vstopu v schengen.

»Od prvorazrednih članic pričakujem več razumevanja za manj srečne, o katerih so odločali drugi,« je osemdesetletnik, ki ga bolj monarhistično usmerjeni Bolgari še vedno imenujejo kralj, opozoril na drugačno tradicijo v državah, ki so bile na drugi strani železne zavese. Tudi pri migracijskih vprašanjih, ki povzročajo veliko razdora v EU, Bolgarija opozarja na nepoznavanje razlogov za zadržke vzhodnih članic. »Že pred krizo sem govoril, da bi morali predvsem zavarovati zunanjo mejo in vzpostaviti begunske centre v regijah blizu vojnih območij,« je ocenil bolgarski premier Bojko Borisov.

Ker je Bolgarija po prepričanju vlade odlično opravila naloge med begunsko krizo, si želi, da bi se šest let po izpolnitvi pogojev le odprla vrata schengna. Uradno je proti Nizozemska, ki v tej državi in Romuniji še ne vidi dovolj napredka na področjih pravosodja in korupcije. Bolgari se vidijo žrtve nizozemske notranje politike. »Ko bo prišel na obisk nizozemski premier Mark Rutte, ga bom peljal na mejo s Turčijo in pozval, naj pove, ali je meja kje bolje varovana,« je pojasnil Borisov. Bolgarija je začela postavljati ograjo na meji že pred izbruhom begunske krize.

V Sofiji je proevropsko navduševanje videti skoraj povsod. Ena od postaj podzemne železnice, ki je bila skoraj v celoti financirana iz bruseljskih skladov, se imenuje – Evropska unija. »Bili smo pozni v reformah. Preveč smo bili vezani na Rusijo,« je razloge za gospodarski zaostanek Bolgarije opisal bivši predsednik Rosen Plevneliev. Poleg tega je Bolgarija v drugi polovici devetdesetih let preživljala veliko bančno in gospodarsko krizo. V zadnjem obdobju so se gibanja obrnila, plače naraščajo, BDP na prebivalca se je od leta 2000 ­podvojil.

Samozavestna Sofija

Po kratkem oklevanju si je Bolgarija začela resno prizadevati za članstvo v evrskem območju. Prošnjo za vstop v uradno čakalnico, mehanizem menjalnih tečajev (znan s kratico ERM2), naj bi vložili že letos. V Sofiji ne skrivajo samozavesti. »Kar smo morali narediti za evro, smo že naredili,« je prepričan Borisov. Statistika je na njihovi strani. Gospodarska rast je s skoraj 4 odstotki med najvišjimi v EU, v državni blagajni imajo presežek, javni dolg znaša le 26,8 odstotka BDP. V bolgarski vladi se radi hvalijo, da se nezaposlenost znižuje in da ponekod primanjkuje delovne sile.

Eden od vzrokov za pomanjkanje je množično izseljevanje, predvsem mladih in izobraženih. V zadnjih 30 letih se je število prebivalcev z okoli 9 milijonov znižalo na 7 milijonov. Bivši predsednik Plevneliev je označil položaj za »dramo z begom možganov«. A v zadnjih letih opažajo obračanje trenda, saj se mladi in izobraženi vračajo v domovino. Vlada je kot tajno orožje obravnavala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kar nekaj tehnoloških družb ima velika podjetja v Bolgariji, HP tam zaposluje več kot 4000 visoko usposobljenih profesionalcev.

Boris Kirov je kot biolog delal raziskovalno kariero v Franciji, Angliji in ZDA. »Iz San Diega sem se vrnil, ker sem bil počasi sit življenja v tujini. Imel sem srečo, da so se ob moji vrnitvi v Bolgarijo odprle priložnosti za znanstveno delo na najvišji ravni,« je povedal 36-letni znanstvenik, ki se ukvarja z bioinženirstvom. V tehnološkem parku v Sofiji vodi projekt Bioinfotech Lab. Da so lahko financirali svoj, v ZDA nagrajen projekt, povezan z genetiko bakterij v jogurtu, so morali zbirati denar z inovativnimi metodami, kakršna je prodaja majic.

Tako v očeh tujine kot Bolgarov je največja težava korupcija. Med slovesnostjo ob uradnem začetku predsedovanja je na ulicah več tisoč ljudi protestiralo proti korupciji. »Mafija, mafija!« so bili glasni protestniki. Eden od aktualnih razlogov za rast nezadovoljstva je odločitev vlade, da bo dovolila gradnjo v polovici narodnega parka Pirin, med drugim za širitev smučišč. Toda zaupanje EU v Bolgarijo je veliko. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je prepričan, da bodo »nasledniki Spartaka in dediči najstarejše evropske državnosti« kos najtežjim nalogam, tudi približevanju Balkana EU.