Za digitalni svet, ki mu potrošniki lahko zaupajo

Varstvo potrošnikov ni socialni korektiv, ampak tržni mehanizem. Kutinova: Potrebujemo regulacijo na globalni ravni.

Objavljeno
15. marec 2017 21.44
reu-USA-RETAIL
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Pod nemškim predsedovanjem se G20 prvič ukvarja tudi z zaščito potrošnikov. Organizacijo, ki združuje razvite in razvijajoče se države sveta, Nemci vodijo z motom medsebojno povezanega sveta za povečanje stabilnosti, sposobnosti za prihodnost in odgovornosti, kar predpostavlja digitalizacijo. Njen razvoj pa ni mogoč brez varstva potrošnikov, so prepričani v Berlinu.

Pomemben pogoj izkoriščanja vseh možnosti digitalizacije je zaupanje potrošnikov, verjamejo tokratni nemški predsedujoči skupine G20, zato so nemško ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov, svetovno združenje Consumers International (CI) in nemška krovna zveza organizacij za varstvo potrošnikov (VZBV) za svetovni dan potrošnikov v nemško prestolnico povabili več kot tristo predstavnikov pristojnih državnih služb, nevladnih organizacij, gospodarstva in znanosti. Pod geslom »ustvarjanje digitalnega sveta, ki mu potrošniki lahko zaupajo«, poudarjajo nujnost upoštevanja temeljnih načel svobodnega pretoka informacij, varstva zasebnosti in podatkov ter mednarodnega dogovora o digitalizaciji.

Zaupanje je treba graditi, gojiti in se zanj potruditi

Za dobrodošlico berlinskemu vrhu je spletna platforma Wikileaks razkrila, da nekatere obveščevalne službe za prisluškovanje lahko uporabljajo tudi pametne telefone, televizorje ter druge aparate in celo otroške igrače, kar samo še poudarja potrebo po dogovorih. »Vodilna misel vrha je zaupanje, pričakovanje političnih in mnenjskih voditeljev ter tistih, ki odločajo, da si ga zaslužijo kar sami po sebi, je res nenavadno,« je povedala tudi slovenska udeleženka vrha Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. »Zaupanje moraš graditi, gojiti in se zanj potruditi, ne z všečkanjem, ampak s konkretnimi dejanji.« Če ne bomo kot družba razumeli, da potrebujemo ustrezno regulacijo ne le na ravni posameznih držav, ampak tudi na globalni ravni, potem se nam slabo piše, verjame Kutinova. »V življenju ni zastonj kosila, v trenutku, ko vam nekdo zunaj ožjega kroga sorodnikov in prijateljev nekaj ponuja zastonj, morajo zazvoniti vsi zvonovi.«


Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Foto: Roman Šipić/Delo

V Nemčiji zelo dobro razumejo, da brez močne potrošniške organizacije, brez poštene konkurence ni pravega trga, pri nas pa tega razumevanja žal ni, ocenjuje. Za Nemce varstvo potrošnikov ni socialni korektiv, ampak tržni mehanizem, popolno neravnovesje moči med ponudniki in potrošniki pa ne prinaša le posamezne škode, ampak dolgoročno deformira tudi trg. Želi si, da bi tudi slovenska politika razumela, da brez potrošnikov ni povpraševanja, s slabo ozaveščenimi pa nastajajo oškodovanja, ki na koncu stanejo tudi državo.

Dvojni standardi kakovosti

Tudi nemški potrošniki ne morejo biti zadovoljni s sedanjo zaščito, kar je najbolje pokazala afera z goljufivo programsko opremo za merjenje izpuhov dizelskih motorjev, ki so jo dokazali avtomobilskemu velikanu Volkswagen: ameriški potrošniki so precej bolje zaščiteni. Slovenci pa smo lahko zadovoljni že, da sploh imamo potrošniško revijo, je prepričana Kutinova, saj jo od novih članic Evropske unije imajo samo še Čehi. »To ni šala, ko prideš z rezultati, jih moraš podpirati, zato je zelo pomembno, da delamo skupaj.« Financirajo se namreč le s članarino, »ko pa se pojavi razprava, kot se je pred kratkim o dvojnih standardih kakovosti, je prvi odziv: Saj bo to naredila zveza potrošnikov!« Breda Kutin upa, da bodo zdaj dobili sredstva za preiskavo, kaj je pri obtožbah res in kaj ni. »Manj kot je trg zahteven, več je neposrednih in posrednih zlorab!« V Sloveniji vsaj hrano testiramo sami »in jim gledamo pod prste«, pravi, znak testiranja, »ki so ga sicer povzeli po nemškem Stiftung Warentest, a smo ga še malo bolj privili kot oni«, se je dobro uveljavil.