Tiskane izdaje
Bruselj − Čeprav je od sprejetja temeljne listine o otrokovih pravicah minilo 25 let, veliko otrok živi v revščini in pomanjkanju, njihove pravice pa niso spoštovane, je na konvenciji o revščini in socialni izključenosti v Bruslju začel predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz.
»Četrtina Evropejcev živi v tveganju revščine. To je realnost, ki jo je pustila kriza,« meni Schulz. Ker je razsežnost problema, je nadaljeval, tako velika, se ga je treba lotiti na vseh frontah. »V času šibkih financ zato pozivam države članice, da porabijo sredstva iz evropskega socialnega sklada.« Po Schulzevih besedah so bile doslej pri tem namreč neuspešne, čeprav bi sredstva lahko porabile tudi za ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti. »Dejstvo, da jih države ne porabijo, je skrb vzbujajoče,« je ocenil predsednik EP iz vrst socialdemokratov. Hkrati je pozval, da je treba nasloviti brezposelnost med mladimi.
Čeprav bi na konvenciji, ki je organizirana enkrat na leto in je letos že četrta, moral sodelovati oziroma je bil napovedan tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ga ni bilo. Se je pa Schulz v svojem govoru dotaknil tudi odtekanja denarja v davčne oaze. »Bilijon evrov je v EU izgubljen in ponikne v izogibanju plačila davkov. To je vsota, ki bi jo lahko med drugim porabili za reševanje najšibkejših,« je menil Schulz. »Transparentnost vsekakor vodi do boljše politike. Izgubiti demokracijo bi bila previsoka cena.«
Kje so revni zaposleni?
Evropska komisarka za zaposlovanje Marianne Thyssen je opozorila na vse bolj grozljive podatke o številu brezposelnih in revnih v Evropi. Po njenem bi morala biti vprašanja zaposlenosti in socialne enakosti enako pomembna kot makroekonomska. »Treba je postaviti ljudi v središče Evrope, ker bomo samo tako lahko uspešni,« je dejala. Po njenem je nujna »modernizacija sistema socialne varnosti«, tako da bo ta »bolj učinkovit in manj administrativen ter bo hkrati spodbujal aktivnost posameznika«.
Do leta 2020 bo v evropskem socialnem skladu po njenih besedah 17 milijard evrov, medtem ko bodo 3,8 milijarde namenili najbolj deprivilegiranim. »Potrebujemo tudi več in, predvsem, boljše službe,« je še dejala komisarka. »Dostojne službe in pravičnost sta osnova evropskega trga dela,« je prepričana komisarka, medtem ko podatki govorijo nasprotno. Število negotovih oziroma prekernih zaposlitev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, vse več med njimi jih živi pod pragom revščine.
Da predstavniki oblasti v Bruslju niso rekli niti besede o revnih zaposlenih, je medtem opozorila Heather Roy, predsednica Socialne platforme, ki združuje evropske nevladne organizacije. Po njenih besedah tudi od nove sestave evropske komisije niso dobili nobenih informacij, na kakšen način se bodo lotili socialnih problemov v Evropi, čeprav, kot je dejala Royjeva, gre pri tem tudi za pomembno vprašanje demokratične legitimnosti oblasti. »Za vse probleme tudi ni kriva zgolj zadnja kriza, kot nam radi govorijo. Strukturni problemi so bili že pred tem,« je povedala. »In tudi ne drži, da ni denarja. Je, ampak je problem njegova razporeditev.«
Četrta konvencija o revščini in socialni izključenosti, ki jo organizira evropska komisija in je namenjena izmenjavi izkušenj predvsem med evropskimi nevladnimi organizacijami, se bo nadaljevala še jutri, ko bodo med drugim govorili o »opolnomočenju civilne družbe«.
