Tiskane izdaje
Na Nizozemskem se bo predvidoma v petek zaključilo sojenje proti Geertu Wildersu, voditelju po javnomnenjskih anketah sodeč najpopularnejše stranke v državi. Tudi če mu tožilstvo uspe dokazati, da je s svojimi izjavami spodbujal sovraštvo proti maroškim priseljencem, mu sodba najverjetneje ne bo škodila.
Sojenje proti nizozemskemu populistu se je sprevrglo v brezplačno obliko publicitete za svetlolasega politika, podobno kot tisto leta 2011, ko se je moral Wilders prvič zagovarjati zaradi sovražnega govora. Pet let kasneje mu tožilstvo očita podobna kazniva dejanja, a v nasprotju s takrat je njegova popularnost bistveno večja in bi pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto utegnila še narasti.
Voditelja evrofobične protipriseljenske Stranke za svobodo (PVV) preganjajo zaradi izjav, ki jih je pred dvema letoma izrekel med povolilnim shodom v središču Haaga. Wilders je podpornikom obljubil, da če se povzpne na oblast, bo »poskrbel za to«, da se bo priseljevanje maroških priseljencev na Nizozemsko ustavilo.
Wilders, ki je sojenje doslej bojkotiral, bo danes vendarle prišel na sodišče in predstavil svoj zaključni govor, kot mu to omogoča zakonodaja. Njegov nastop bo bolj kot sodnikom namenjen širši javnosti. Kot je pred dnevi dejal, bo razplet sojenja pokazal, ali se nizozemska demokracija spreminja v »tiranijo«. Njegov primer, kot je poudaril v spletnem videosporočilu, kaže, kako svoboda govora v državi »počasi, a zagotovo izginja«. Govorjenje o priseljevanju Maročanov, ki po Wildersovem prepričanju predstavlja največji problem, s katerim se sooča Nizozemska, je po novem postalo pregonljivo dejanje, »tisti, ki to storijo, pa so oklicani za rasiste«.
Jasna ločnica
Po besedah tožilke Sabine van der Kallen je Wilders v svojih izjavah »naredil jasno ločnico med Maročani in preostalimi Nizozemci«. Tožilstvo mu očita, da je z njimi užalil etnično manjšino, s tem pa pokazal svoja negativna čustva do njenih predstavnikov. Obtoženec, nasprotno, zagotavlja, da rasizem ni bil podlaga za njegove izjave o maroških priseljencih.
To trdi tudi njegov odvetnik Geert-Jan Knoops, ki vztraja, da je Wilders o Maročanih govoril kot o narodnosti, in ne rasi, s čimer bi dejansko storil kaznivo dejanje. In kar je po odvetnikovem mnenju ključno, o Maročanih ni govoril zaradi barve njihove kože, temveč zaradi frekventnosti njihovega pojavljanja v statistikah o kriminalu. Obramba je po poročanju časnika Trouw med sojenjem namenila veliko časa dokazovanju resničnosti Wildersovih trditev s pomočjo uradnih statistik in medijskih poročil o visoki stopnji kriminala znotraj maroške manjšine, toda ali je s tem prepričala tudi sodišče, je drugo vprašanje.
Vsekakor pa je svojo nalogo dobro opravila zunaj sodne dvorane. Odločitev sodišča bo po napovedih znana 9. decembra. Geert Wilders bo tudi v primeru obsodbe najverjetneje dobil zadnjo besedo in še utrdil svoj položaj na političnem parketu. PVV se je letos povzpela na vrh javnomnenjskih raziskav in dobre štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami kaže, da bi lahko prvič v svoji desetletni zgodovini osvojila največ podpore med nizozemskimi parlamentarnimi strankami.
