»Zakaj naj bi bili strpni do tistih, ki sami niso strpni?«

Burke so za nekatere Nemce svoboščina, za druge islamistična infiltracija.

ned, 21.08.2016, 18:00

Berlin – Tudi del nemške politike bi rad prepovedal z islamsko vero upravičevano popolno zastiranje žensk z burkami, a tem ukrepom naklonjeni politiki vedo, da bi temu najverjetneje nasprotovalo ustavno sodišče. Zvezni in deželni notranji ministri iz CDU kanclerke Angele Merkel se zato zavzemajo za prepoved povsod tam, kjer nošenje teh oblačil ogroža varnost drugih.

Zaradi islamskega terorizma pretreseni Francija in Belgija sta v javnosti prepovedali popolno zakrivanje žensk skladno z domnevnimi zapovedmi islamske vere, v nekaterih francoskih sredozemskih mestih kazensko preganjajo tudi tako imenovane burkinije, od glave do peta pokrite kopalne obleke. Nemško ustavno sodišče pa se je že izreklo proti prepovedim naglavnih rut v javnih šolah in konservativni notranji ministri očitno pričakujejo, da se bo izreklo tudi proti drugemu omejevanju takšnega načina življenja, če ta ne grozi drugim. »Ukrepanje proti diskriminaciji in odporu se vedno začne pred lastnimi vrati,« je decembra lani v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo povedala ustavna sodnica Susanne Baer. »Če s prstom kažemo le na druge, hitro pozabimo, da bi morali razgraditi tudi predsodke v lastni glavi. To še posebno drži zdaj, ko smo soočeni z nam tujimi ljudmi, nazori in obnašanji: izziv za evropske družbe je predvsem, da sami živimo tako, kot pričakujemo od drugih.«

Nemško ustavno sodišče je že razsodilo proti pavšalnim prepovedim izražanja pripadnosti različnim verstvom, a tudi dovolilo ukrepanje, če bi se začeli konflikti. »Temeljne in človekove pravice tudi od nas zahtevajo spoštovanje 'drugih', čeprav je morda osebno težko. Sama bi morda dejala, da naglavne rute pomenijo pomanjkanje enakopravnosti, kot ustavni sodnici pa mi je popolnoma jasno, da moramo zaščititi tiste, ki jih nosijo iz verskih razlogov.« Pavšalna prepoved bi po njenem prepričanju metala polena pod noge celotni generaciji žensk v Nemčiji, namreč hčeram nekdanjih »gostujočih delavcev«, ki se zdaj hočejo osamosvojiti.

Leto dni pred parlamentarnimi volitvami, na katerih ji zaradi zgodovinskega begunskega navala grozi izguba številnih glasov, zdaj celo kanclerka Angela Merkel izjavlja, da popolno zakrivanje otežuje integracijo v nemško družbo. Krščanskodemokratski notranji minister Thomas de Maizière skupaj s svojimi strankarskimi kolegi iz dežel napoveduje obvezno razkazovanje obraza, »če je to nujno za sobivanje naše družbe«. To naj bi bilo v šolah, univerzah in vrtcih, javnih službah, na sodiščih, pri nadzoru nad potnimi listi in v prometu, na demonstracijah in povsod drugod, kjer morajo biti ljudje jasno identificirani. Deželna notranja ministra Frank Henkel iz Berlina in Lorenz Caffier iz Mecklenburg-Prepomorjanske, kjer bodo krščanski demokrati morda že čez nekaj tednov na volitvah plačali prejšnje poudarjanje svojih voditeljev, da tudi islam spada v Nemčijo, sta se zavzemala za popolno prepoved burk, a so pravne ovire jasne tudi njima.

Nemški konservativci upajo, da jim bo razprava o teh prepovedih pomagala vsaj na prihodnjih parlamentarnih volitvah, saj je tudi za mnoge njihove potencialne volitve z muslimansko vero upravičevano zakrivanje žensk klofuta v obraz zahodnega liberalizma in osvobajanja žensk. Član predsedstva CDU Jens Spahn se ima celo za »burkafoba« in opozarja pred »zavrtim« pogledom muslimanskih moških na svet. Nekateri imami pa na socialnih medijih objavljajo podobe kopajočih se nun, od glave do peta zakritih s svojimi oblačili, pokonci pa so skočili tudi nekateri nemški socialdemokrati in zeleni. Severnoporenski notranji minister Ralf Jäger pripominja, da bi morali potem prepovedati tudi karnevalska oblačila in božičke, za zeleno voditeljico Katrin Göring-Eckardt pa bi bila prepoved burk za varnostni položaj enako umestna kot zavzemanje za prepoved dizelskih motorjev na Marsu.

»Prepovejmo vse, kar nas moti: slab izdih, mesno solato, kolumne gospe Berg,« se razburja tudi Spieglova kolumnistka Sibylle Berg. »Vseh nasprotij tega sveta pa to ne bo končalo.« Tudi njej je turobno, ko v predelih zahodnih velemest z velikim deležem zakrinkanih žensk »na pol gola, z razkritim obrazom«, vzbuja pozornost. Zakrivanje je tudi zanjo simbol vsega, kar je narobe na tem svetu, slabo pa ji je tudi ob sovražnosti do drugih načinov življenja. Nasprotnike zakrivanja žensk pa je še posebno razjezilo, da se je med svojim lanskim obiskom v Iranu po glavi pokrila tudi vidna zelena političarka in podpredsednica bundestaga Claudia Roth, ki se ima za bojevnico za ženske pravice. Proti temu so protestirale celo številne Iranke, ki že desetletja trpijo zaradi ukazanih omejitev.

Gre za človekove pravice žensk, meni druga vidna nemška feministka Alice Schwarzer, ki verjame, da boj za burke vodijo islamistične mošeje in organizacije. Navaja raziskavo notranjega ministrstva, ki kaže, da sedem od desetih nemških muslimank še nikoli ni nosilo rut in celo od globoko vernih jih nosi le polovica: »Nikjer v Koranu ne piše, da bi morale verne muslimanke nositi rute ali burke!« Krščanskodemokratska političarka Julia Klöckner dodaja, da se ni mogoče s kvotami bojevati za enakopravnost žensk, hkrati pa dovoljevati njihovo zakrivanje samo zato, ker niso moški. »Zakaj naj bi bili strpni do tistih, ki sami niso strpni?«