Tiskane izdaje
Posebej zanimiv primer je največja vzhodnoevropska članica, 40-milijonska Poljska. Zaznamuje jo dolga, mučna zgodovina izseljevanja. Slednje je povezano z opustošenjem povojne Poljske, ki sta jo uničili nacistična in sovjetska okupacija, pa tudi s poudarjeno siromašnostjo po vojni in med komunizmom. Po vstopu v Evropsko unijo je poljska država naglo napredovala, med krizo po letu 2008 je bila edina, ki ni potonila v recesijo. Zdaj ni več revna, od leta 1989 se je poljski BDP na prebivalca podvojil. Ob upoštevanju njenih ekonomskih kazalnikov zlahka sprejme precej prišlekov.
Srednje- in vzhodnoevropske države so od začetka ostro nasprotovale begunskim kvotam Unije, Poljska pa se je pretekli teden oddaljila od višegrajske skupine. Premierka Ewa Kopacz je povedala, da bo poleg sprva načrtovanih kakih 2000 beguncev sprejela še dodatnih 5000 ljudi, ki iščejo mednarodno zaščito. Kljub vsemu ostaja vprašanje, zakaj se te družbe tako zelo otepajo beguncev in priseljencev nasploh.
Vsega ni mogoče pojasniti s ksenofobno politiko. In niti ne gre zgolj za to, da evropski vzhod ne bi imel nič tujcev, vendar so tisti, ki tam živijo, večinoma belopolti in kristjani, številni med njimi tudi Slovani. Muslimanske skupnosti so poudarjeno majhne, minaretov tod tako rekoč ni. Vzhodnoevropske družbe niso raznovrstne in odprte, strah javnosti pred Drugim je izrazit.
Pečat siromaštva
Splača se podrobneje ozreti k Poljski: vtis je, da je zanjo aktualna begunska kriza prišla prehitro, da bi jo lahko premislila in domislila; zdi se, da sama sebe dojema za revnejšo, kot je.
Pomenljiva je njena zgodovinska perspektiva, historiat izseljevanja. Že pred prvo svetovno vojno so Poljaki množično odhajali v Združene države Amerike, med leti 1939 in 1945 je po podatkih poljskega nacionalnega inštituta država izgubila 16 odstotkov prebivalstva, vključno s skoraj tremi milijoni Judov in več kot poltretjim milijonom nejudovske populacije. Po vojni je bilo na Poljskem opustošenje popolno, Varšava je bila porušena skoraj v celoti. Komunizem je prinesel pičlo izboljšanje, Poljaki so stežka vezali konec s koncem. Zgodovinarka Małgorzata Mazurek piše o času pomanjkanja in o potrebni iznajdljivosti prebivalstva v poznem socializmu in postsocializmu Poljske: na primer o socialnih veščinah ljudi, oprtih na družinske vezi in kar je omogočilo, da so vsesplošnemu pomanjkanju navkljub preživeli; o spretnostih, ki so ustvarile tako rekoč alternativno ekonomijo; o »golaž komunizmu« in postopnem izboljšanju, ko so kmetje, skoraj tretjina poljskega prebivalstva, šele leta 1975 dobili pravico do socialnega varstva. Zaradi revščine ali političnih razlogov so torej Poljsko zapustili preštevilni, največja etnična skupnost se je naselila v Združenih državah, v zadnjem času Poljaki množično migrirajo predvsem v Veliko Britanijo.
Poljska je to jesen pred volitvami. Vladajoča garnitura v Varšavi, ki so ji napovedovali, da bo izgubila, je bila v begunski krizi spočetka karseda previdna. Aktualni podatki nakazujejo bolj negotov oktobrski izid.
Volilni premiki
Ministrska predsednica Ewa Kopacz in voditeljica stranke Državljanska izhodišča je zmanjšala razliko s konservativno opozicijsko stranko Pravo in pravičnost, med njima je razkorak 4 odstotnih točk, je te dni pokazala najnovejša javnomnenjska anketa. Opravil jo je Poljski center za raziskovanje javnega mnenja (CBOS), volitve bodo čez pičel mesec, 25. oktobra. Zadnji podatki kažejo, da bi 34 odstotkov vprašanih glasovalo za opozicijsko koalicijo, ki bi jo vodila stranka PiS, in 30 odstotkov za sredinsko stranko, ki je zdaj na oblasti.
V primerjavi z raziskavo, ki jo je ta institucija opravila pred mesecem dni, je opozicijska stranka Jarosława Kaczyńskega izgubila 2 odstotka podpore, medtem ko je vladajoča stranka, do leta 2014 ji je predsedoval Donald Tusk, pridobila 3 odstotke. Na tretjem mestu je stranka rock zvezdnika Pawła Kukiza, ki mu je podpora nekoliko padla, za njim nedavno ustanovljena stranka Nova Poljska, ki je pridobila nekaj podpore. Za vstop kake stranke v sejm velja petodstotni parlamentarni prag, koalicija pa mora zbrati 8 odstotkov. Slaba desetina volivcev je v anketi povedala, da so še vedno neopredeljeni.
Če bi Poljska obrnila hrbet begunski krizi, bi bil to znak njenega »protievropskega sentimenta«, je v petek izjavila predsednica vlade. Govorila je o solidarnosti, ki je dvosmerna cesta. »Ker se je Evropska unija odločila, da je treba pokazati solidarnost in odprtost za tiste, ki bežijo iz Afrike, da bi zaščitili svoja življenja, in niso ekonomski migranti ..., smo jasno povedali, da pomeni obrnitev hrbta protievropskost in nespoštovanje vsega, kar predstavlja Evropa.«
