Tiskane izdaje
Prvo glasovanje o predlogu zakona o začetku procesa britanskega izstopa iz Evropske unije bo prvi pokazatelj tega, koliko poslancev bo na koncu nasprotovalo uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe. Razhajanja so očitna zlasti v opozicijskih vrstah.
Razprava o predlogu zakona o brexitu, ki je nastal na podlagi nedavne razsodbe vrhovnega sodišča, se je premaknila v parlament, kjer bodo poslanci v prihodnjih tednih skozi različne faze zakonodajnega postopka poskušali vplivati na načrte vlade Therese May za pogajanja z EU. Celotni postopek bo najverjetneje trajal okoli mesec dni, kar pomeni, da bi lahko britanska vlada uveljavila 50. člen že na marčnem vrhu voditeljev EU. Današnje glasovanje bo le prva ovira na poti do končne potrditve zakona in referendumskega izida, s katerim se veliko ljudi (in poslancev) še kar ne more sprijazniti.
Strankarska disciplina
»Ne pričakujem, da nam bo uspelo preprečiti uveljavitev 50. člena, večina parlamenta, večina konservativnih in laburističnih poslancev bo predlog podprlo. A kljub temu se mi zdi prav, da se mu uprem,« je pred dnevi v nastopu za BBC pojasnil Owen Smith, laburistični poslanec in nekdanji kandidat za vodjo opozicije, ki ga med drugim skrbi, da utegne brexit ogroziti britanska delovna mesta. Toda njegov glavni argument proti glasovanju je političen: podatek, da je večina ljudi v okrožju, ki ga predstavlja, nasprotovala brexitu, je dejstvo, ki ga težko prezre. »Prepričan sem, da Britaniji delamo škodo in da mora laburistična stranka opozoriti na to in stati za svojimi proevropskimi prepričanji.«
V enakem položaju kot Smith je na desetine laburističnih poslancev, ki se s svojimi stališči ne izrekajo le proti izidu referenduma, ampak tudi proti vodstvu stranke. Vodja opozicije Jeremy Corbyn je že pred tedni napovedal, da laburisti ne bodo ovirali uveljavitve 50. člena. A vse od odločitve vrhovnega sodišča se sooča z resnimi težavami pri zagotavljanju znotrajstrankarske discipline. Glavni razlog za to tiči v odsotnosti enotnega stališča do vprašanja EU. Kljub napovedim, da bodo konservativci po referendumu imeli največ problemov s konsolidacijo, je jasno, da je ta težave prinesel predvsem laburistom. »Nismo samo internacionalisti in zagovorniki Evrope, ampak smo v prvi vrsti demokrati,« je med včerajšnjo razpravo poudaril Keir Stermer, minister za brexit v senci. »Če bi bil izid referenduma drugačen, bi se zavzemali za to, da se ga upošteva.«
V drugih strankah večjih razkolov ni opaziti: večina poslancev liberalnih demokratov in vsi poslanci škotskih nacionalistov napovedujejo, da bodo glasovali proti vladnemu zakonu. V političnem smislu bi se strankama to moralo obrestovati. Liberalni demokrati že mesece aktivno nagovarjajo zagovornike članstva države v EU (med njimi predvsem volivce laburistov) z obljubami o novem referendumu, na katerem bi Britanci odločali o končnem dogovoru z EU. V primeru prihoda na oblast pa so po zagotovilih njihovega prvaka Tima Farrona pripravljeni ustaviti brexit.
Škotska narodna stranka (SNP) medtem igra predstavnika zatirane manjšine in grozi z novim referendumom o odcepitvi, če britanska vlada pri pogajanjih z EU ne bo upoštevala njenih zahtev po ohranitvi Škotske na skupnem trgu. Njena glavna težava je, da število Škotov, ki podpirajo odcepitev, v zadnjem letu ni naraslo, škotske perspektive znotraj EU pa se tudi niso drastično izboljšale.
50 amandmajev
Stranke bodo na predlog vladnega zakona vložile večje število amandmajev. Samo poslanci SNP jih nameravajo vložiti 50. Medtem ko jih je večina najverjetneje obsojena na neuspeh, bi se lahko za nakatere našlo širše soglasje. Med predlogi, ki najbolj izstopajo, je zahteva laburistov, naj vlada državljanom EU, živečim v Združenem kraljestvu, unilateralno zagotovi, da bodo lahko tudi po brexitu ostali v državi. Med tistimi, ki bi bili pripravljeni podpreti takšen amandma, je tudi marsikateri torijec.
Predlog zakona je kratek, vsega skupaj obsega 137 besed, kar otežuje bistvene spremembe. Njegovo bistvo, kot zatrjuje minister za brexit David Davis, je »uresničevanje odločitve, ki je že bila sprejeta«. Z drugimi besedami, parlament ne odloča o članstvu države v EU, ampak le uresničuje voljo volivcev, izraženo na lanskem referendumu.
Vlada je jasna, da britanskega izstopa iz Unije ni več mogoče zaustaviti. Eden od najmočnejših argumentov proti tej ugotovitvi je včeraj prišel s strani konservativnega poslanca in nekdanjega ministra Kena Clarka, ki je napovedal, da bo najverjetneje kot edini poslanec vladajoče stranke glasoval proti uveljavitvi 50. člena. V svoj zagovor pravi, da le podpira politiko, ki so jo konservativci podpirali zadnjih 50 let, vse do 23. junija 2016.
