Zaupanje v evropski projekt se zlagoma vrača

Nezaupanje v Evropsko unijo, tako značilno za vse države članice, je doseglo najnižjo točko leta 2013. Letos se je zaupanje v največjih članicah Unije popravilo. Mark Twain doživlja še eno parafrazo − vesti o koncu EU so bile prenagljene.

V času krize evrskega območja sta se javna podpora Evropski uniji in zaupanje v evropsko gospodarsko integracijo povsod na celini drastično zmanjšali. Evroskepticizem je postal prevladujoči trend, ki so ga beležile vse javnomnenjske raziskave, nezaupanje se je zajedlo v vse pore evropskega življenja. Letos pa je zaslediti bolj pozitivna stališča do povezave, kažejo najnovejši podatki raziskovalnega centra Pew. Evropska kriza je naplavila še en fenomen: vzpon evroskeptičnih strank, tako na desnici kot na levici. Večina Evropejcev ta pojav ocenjuje kot pozitiven.

Pozitivno o evroskepticizmu

Ekonomska kriza in nezadovoljstvo zadnjih let sta ustvarila idealno gojišče za evroskepticizem. Medtem ko so se gospodarske razmere ponekod malce izboljšale, je kriza dala zagon številnim evroskeptičnih strankam, te so postale bistveno močnejše: Nacionalna fronta v Franciji, stranka neodvisnosti Ukip na Otoku, Gibanje 5 zvezd v Italiji, Podemos v Španiji, Alternativa za Nemčijo, Nova desnica na Poljskem. Več desetletij so bile obrobne sile, s krizo je njihova govorica postala privlačnejša, poleg tega so se pojavila raznovrstna nova gibanja. Evropska javnost je trendu naklonjena. Za netradicionalne politične sile je polovica ali več vprašanih v štirih od šestih velikih članic EU izjavila, da so pozitiven pojav, saj problematizirajo pomembne teme, ki jih uveljavljene stranke obidejo. To posebej velja za Francijo, kjer ima večina tistih, ki pritrjujejo politiki Marine Le Pen, izrazito negativno mnenje o Uniji, pravijo, da je evropski projekt oslabil Francijo.

Pozitivna ocena evroskeptičnih strank ni značilnost določenih demografskih skupin, kaže raziskava Pew. Vzpon evroskepticizma večinsko navdušuje moške, toda medtem ko gre na Poljskem in v Italiji za mlajši populacijo, imajo v Veliki Britaniji evroskeptične stranke več privržencev med starejšimi. Najizraziteje jih podpirajo ljudje desnih nazorov v Franciji, Nemčiji in na Otoku ter tisti na levici v Španiji in Italiji.

Čeprav evropska javnost ostaja skeptična glede ekonomskega okrevanja, se je zaupanje v Evropo deloma povrnilo. Povprečni podatki šesterice največjih članic EU so pokazali, da je trenutno Uniji naklonjenih 61 odstotkov vprašanih, medtem ko je lani izkazovalo naklonjenost samo 53 odstotkov in še leto pred tem 52 odstotkov. Številke se nanašajo na Nemčijo, Francijo, Britanijo, Španijo, Italijo in Poljsko, ki skupaj predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva Evropske unije oziroma ustvarijo tri četrtine evropskega bruto domačega produkta. Obnova proevropskega razpoložanja je povezana tudi z zaupanjem v ekonomsko integracijo, ki je opazno večje, kot je bilo: zdaj vanjo v povprečju verjame 46 odstotkov, pred dvema letoma pičlih 32 odstotkov v raziskavo vključenih Evropejcev.

Najslabši kazalniki vztrajno zaznamujejo same gospodarske razmere, evropska javnost dvomi o gospodarstvih njihovih držav. Komaj četrtina vprašanih v naštetih šestih članicah je ocenila ekonomske razmere kot dobre. Ne glede na to prevladuje vtis, da je bilo doseženo ekonomsko dno, znaki okrevanja se kažejo na primer v Španiji in Veliki Britaniji. V skladu s tem se je popravilo vzdušje, čeprav ljudje ostajajo močno zadržani glede prihodnosti. Tisti Evropejci, ki ocenjujejo, da so se ekonomske razmere izboljšale, so tudi bistveno bolj naklonjeni tako Uniji kot evropskemu ekonomskemu povezovanju kot takemu. Obenem je v nekaterih članicah mogoče opaziti znatne razlike med višjo stopnjo zaupanja v Evropsko unijo kot institucijo in nižje zaupanje v evropski projekt.

Na dveh bregovih

Najbolj vsaksebi so si mnenja Evropejcev o gospodarskih razmerah. V povprečju jih je 28 odstotkov ocenilo stanje v državi kot dobro, in to velja za tričetrt Nemcev in dobro polovico Britancev. V Španiji, Franciji in Italiji je povsem drugačna slika, nezadovoljstvo vlada povsod, pri čemer so najbolj skeptični prebivalci zadnjih dveh držav članic. V primerjavi z letom 2013 se je vzdušje kljub vsemu nekoliko popravilo, čeprav optimizma glede ekonomske prihodnosti ni nikjer.

Ne glede na lahna izboljšanja so pričakovanja v zvezi s prihodnostjo zelo skromna. Tudi v Nemčiji, na Otoku, Poljskem in v Španiji samo vsak tretji vprašani pričakuje, da bo otrokom finančno šlo bolje, kot gre staršem. V Franciji in Italiji tega ne misli skorajda nihče. V vsej šesterici držav pod drobnogledom je več kot polovica ljudi odgovorila, da se zanamcem slabo piše.

Bolj pozitivno mnenje ima evropska javnost o Uniji. To najbolj velja za vselej proevropsko Poljsko in najmanj za evroskeptično Veliko Britanijo, čeprav ta v zadnjem času malo bolj čisla EU kot pred dvema letoma. Pomenljivi so tudi podatki o podpori skupni evropski valuti. Naklonjenih ji je sedem od desetih Nemcev in prav toliko Francozov, toda komaj polovica Italijanov.

Britanci bi ostali v EU

Potem ko je premier David Cameron leta 2013 obljubil referendum o EU in bo zaradi nedavne volilne zmage zavezo izpolnil, britansko navdušenje nad izstopom iz Unije kopni. Po podatkih Pew se je pred dvema letoma kar 46 odstotkov vprašanih hotelo odpovedati članstvu, zdaj je več kot polovica Britancev (55 odstotkov) povedala, da želijo ostati del Evrope, samo 36 odstotkov jih zagovarja odhod. Članstvu je naklonjena predvsem večina mladih, volivci levih prepričanj in visokoizobraženi.

V Španiji evroskepticizem daje zagon levičarskemu Podemosu, v ozadju njegove privlačnosti je ekonomski obup. Med podporniki različnih strank so ravno Podemosovi volivci najbolj črnogledi glede aktualnih gospodarskih razmer in ekonomskih perspektiv: 95 odstotkov jih pravi, da so razmere v državi slabe, medtem ko enako mnenje deli samo polovica volivcev vladajočih konservativcev.

V Franciji sta kriza in dolgotrajna gospodarska stagnacija spodkopali podporo tradicionalnim političnim strankam, s čimer je največje koristi zase skovala skrajno desna, poudarjeno evroskeptična Nacionalna fronta. Leta 1972 ustanovljena stranka je na volitvah v narodno skupščino leto kasneje dobila komaj pol odstotoka glasov, njen predsedniški kandidat Jean-Marie Le Pen pa 1974. samo 0,8 odstotka. Naslednica je leta 2012 zbrala skoraj 18 odstotka glasov. Omenjena raziskava kaže, da so volivci te stranke najbolj nezadovoljni z gospodarskimi razmerami in z EU, vsak četrti volivec bi si želel vrnitve franka.