»Želeli so v Evropo, zbudili so se v Afriki«

Ukrajinska nacionalna valuta grivna je v enem letu izgubila kar 70 odstotkov vrednosti, kupna moč v Ukrajini pa upada tudi zaradi vse višjih cen osnovnih življenjskih potrebščin in goriva. Socialno najšibkejše bodo po žepu udarili še strogi varnostni ukrepi, na katere je oblast v Kijevu privolila v zameno za posojilo Mednarodnega denarnega sklada v višini 17,5 milijarde dolarjev.

Evropska unija je podaljšala zamrznitev premoženja odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in 17 članov njegove »družine«, ki so osumljeni, da so državo oškodovali za 37 milijard dolarjev. Janukovič in člani njegove skorumpirane klike so se kopali v razkošju, običajni Ukrajinci pa se že dolgo s težavo prebijajo iz dneva v dan. A zdaj se nekaterim celo kolca po Janukoviču. »Sanjali so o Evropi, zbudili so se v Afriki,« so bili sarkastični na Liveleak.com, kjer opozarjajo, da je pod Janukovičem en dolar stal osem grivn, zdaj pa jih je treba zanj odšteti kar 50. Za boljšo predstavo so dodali, da minimalna plača v Bangladešu, Gani in Zambiji znaša 46,6 dolarja, v Ukrajini pa je konec februarja znašala komaj 41 dolarjev.

»Finančni Majdan«

»Politiko, s katero iz ljudi delajo berače,« so Kijevčani konec februarja obsodili na protestih, ki so jih poimenovali »finančni Majdan«. Na njih so zahtevali odstop guvernerke Narodne banke Ukrajine Valerie Gontareve, ki menda živi v razkošni vili na obrobju Kijeva in razpolaga s kar štirimi avtomobili luksuznega razreda. Protestnike je razgnala policija, ki jih je pred tem obvestila, »da bodo streljali na vsakega, ki jih bo udaril«, čeprav so se tam zbrali izključno miroljubni protestniki. Župan ukrajinskega glavnega mesta Vitalij Kličko jih je označil za »ruske provokatorje«.

Protiruske histerije in patriotizma je v Ukrajini v izobilju, osnovnih življenjskih proizvodov pa je čedalje manj. Inflacija uradno znaša 28 odstotkov, profesor Steve Hanke z ameriške Univerze Johna Hopkinsa pa ocenjuje, da je v resnici kar 272-odstotna. Po njegovem je »hiperinflacija vedno in povsod političen fenomen. Zgodi se po vojnah in revolucijah, ko morajo vlade denar, ki ga potrebujejo, preprosto tiskati. Gospodarstva, ki bi ga bilo mogoče obdavčiti, tako rekoč ni več, kar se je zgodilo tudi v Ukrajini.« Po podatkih ministrstva za trgovino in gospodarski razvoj so februarja najbolj poskočile cene sladkorja, goriva in sadja. Po poročanju ukrajinskega Korrespondent.net so prebivalci Kijeva, Lvova, Černivcev in Nikolajeva v strahu pred zlomom nacionalne valute drveli v trgovine, na kar so se nekatere trgovinske verige odzvale z omejitvijo prodaje. Posamezni kupec je lahko kupil do največ dva kilograma ajdove kaše, od tri do pet kilogramov moke, prav toliko sladkorja ter po dva litra rastlinskega olja. »Na voljo je dovolj zalog hrane. Pšenice imamo še 5,2 milijona ton, domača poraba pa znaša 2,1 milijona ton. Dovolj je tudi ajdove kaše, sladkorja imamo 700.000 ton, kar je celo več, kot ga potrebujemo,« je pred paniko svaril minister za kmetijstvo Aleksej Pavlenko.

Smrtonosno zdravilo

A zategovanje pasu se šele začenja, saj mora Ukrajina izpeljati drastične varčevalne ukrepe. Pokojnine se bodo znižale za 15 odstotkov, postopoma bodo upokojitveno starost za ženske zvišali za deset let, za moške pa pet let, gospodinjstva bodo plin plačevala še dražje, čeprav so njegovo ceno že maja lani dvignili za kar 50 odstotkov, s čimer je življenje postalo nevzdržno za petino prebivalstva, ki je že leta 2013 živelo pod pragom revščine.

Reforme predvidevajo tudi odpuščanje v javnem sektorju ter delno privatizacijo zdravstva in šolstva. »Nobeden od teh ukrepov ne bo prispeval k izboljšanju življenjskega standarda za običajne Ukrajince, kot je cinično napovedala direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde,« je bil v članku z naslovom Posojila Mednarodnega denarnega sklada Ukrajini: Smrtonosno zdravilo s ciljem totalne destabilizacije kritičen samostojni novinar Ernst Wolf, avtor knjige Plenjenje sveta. Zgodovina in politika Mednarodnega denarnega sklada.