Tiskane izdaje
Po dolgih razpravah in različnih blokadah je članicam EU le uspelo spraviti pod streho kompromis o prenovi direktive o napotenih delavcih, ki zagotavlja večjo zaščito teh delavcev in se bojuje proti socialnemu dumpingu in katere osnovni namen je enako plačilo za enako delo na istem delovnem mestu. Največ politične energije je v projekt vložil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se doma poskuša predstavljati kot zagovornik »Evrope, ki varuje«. Po novi ureditvi, ki mora biti potrjena še v pogajanjih članic z evropskim parlamentom, je bil sprejet kompromis, ki dolgotrajne napotitve omejuje na 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja na 18 mesecev, ob izjavi izvajalca storitve, ki delavca napotuje. Delavec, ki je zgolj napoten v tujino in bo socialne prispevke še vedno plačeval doma (veljavna meja za tak režim je dve leti, po tem pa mora prispevke plačevati v državi gostiteljici), bo v drugi članici moral prejemati enako plačilo kot domačini. Imeli naj bi tudi enake pravice, denimo dodatke.
Proti socialnemu dumpingu
Že po veljavni ureditvi bi morali napoteni dobivati vsaj minimalno plačo, a zakonodaje se pogosto ni spoštovalo. Tudi tam, kjer so jo spoštovali, je to vodilo do velikih razlik med napotenimi in lokalnimi delavci, saj so za te veljale kolektivne pogodbe, ki so jim zagotavljale večje pravice in večje plačilo od minimalne plače. Zaradi tega so bila na marsikaterem trgu domača podjetja in njihovi zaposleni nekonkurenčni v primerjavi s tujimi.
Proti prenovi direktive so glasovale le Latvija, Litva, Madžarska in Poljska. Hrvaška, Irska in Velika Britanija so se vzdržale. Slovenija, ki je med članicami, iz katere je napotenih največ zaposlenih (po statistikah iz leta 2015 je bila na četrtem mestu za Poljsko, Nemčijo in Francijo), je podpirala prenovo zakonodaje. Leta 2014 je bilo v celotni EU napotenih 1,9 milijona delavcev, največ v gradbeništvu in najpogosteje v Nemčijo, Francijo, Belgijo in Avstrijo. Članice bodo direktivo morale prenesti v svojo zakonodajo v treh letih, za uveljavitev pa bodo imele še leto dni časa.
V končnici pogajanj se je najbolj zapletalo glede zaposlenih v transportu, ki vozijo blago po različnih državah. Slovenija je opozarjala na nujnost posebne ureditve za cestni promet, predvsem za tranzit. Zahteva več razvitih članic je bila, da bi morali biti obravnavani kot napoteni delavci, a večine niso dobili. Na koncu je obveljalo, da nove rešitve ne bodo veljale v transportu. To vprašanje so kompromisno rešili tako, da bodo pravila iz dopolnitve direktive o napotenih delavcih začela veljati na datum, ko bodo začela pravila iz cestnega paketa. Torej naj bi bila najprej sprejeta posebna sektorska zakonodaja, ki bo urejala pravice tovornjakarjev.
Slovenija na vlaku s »starimi« članicami
»EU ne smemo obravnavati le kot gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom. EU mora sprejeti konkretne ukrepe za zaščito delavcev, urediti delovne razmere in širiti spoštovanje kolektivnih pogodb za vse dejavnosti. Povečanje konkurenčnosti na račun zmanjševanja pravic delavcev ni prava pot. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela,« je po sprejetju splošnega pristopa do revizije direktive o napotenih delavcih na svetu ministrov za delo in socialno izjavila slovenska resorna ministrica Anja Kopač Mrak. Slovenija je bila edina izmed novih članic EU, ki je med pogajanji podpirala revizijo direktive.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da smo s spremembami direktive lahko zadovoljni, ker je socialni dumping velik problem. »Povečanje enakosti kot princip je dobra odločitev. Enako bi moralo veljati tudi za voznike. Dogaja se, da se ustanavljajo podjetja zunaj EU ali v članicah z nižjim standardom in voznike, ki tam ne živijo in s tisto državo niti nimajo povezav, zaposlujejo v njih, da jih lahko manj plačajo. Dobrodošlo bi bilo, da se še za voznike najde ustrezna rešitev,« je dejala Jerkičeva.
Komisarka Marianne Thyssen, pristojna tudi za zaposlovanje in socialne zadeve, je sklep podprla z besedami, da je to pošteno za napotene delavce, ki si zaslužijo enake delovne pogoje, kot tudi za lokalne delavce in delodajalce, ki ne želijo spodkopavanja plač.
