»Zgodile se bodo velike stvari, vprašanje je le, kdo jih bo izumil«

Gospodarski forum v Krynici: Pričakovati je prave revolucije, posebno v zdravstvu, izobraževanju in prometu. 

Objavljeno
10. september 2017 20.28
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Velike stvari se bodo zgodile, vprašanje je le, kdo jih bo izumil, pravi Saul Singer. Soavtor uspešnice Narod start-upov ve, kaj govori, saj je leta 2009 z Danom Senorjem razkril skrivnosti gigantskega inovativnega uspeha Izraela z veliko več zagonskimi podjetji na prebivalca od Evrope.

Poti prihodnosti ne bodo utirala le zagonska podjetja, pravi Singer, a bo v državah, ki hočejo biti uspešne, odločilno ustvarjalno ozračje, ki pomaga tudi njim.

To bodo nova odkritja ali nadgradnje odkritij, je na 27. gospodarskem forumu v poljski Krynici razlagal izraelski novinar in avtor ameriškega rodu. Gre za odpravljanje pretiranih regulacij ter ustvarjanje družbenega in gospodarskega ozračja, ki bo strpno tudi do napak in bo spodbujalo komercialne rešitve. Kdor bo prvi, bo premikal gore, izumljanje novega pa je že zdavnaj globalna igra. Spomnil nas je, da smo se še pred pol stoletja smejali, ko so napovedovali kitajsko gospodarsko približevanje razvoju ZDA, ter južnokorejskim avtomobilom, zdaj se jim nihče več ne smeji.

S senzorji v telesu

Saul Singer še posebno velike spremembe napoveduje v zdravstvu. Zdaj umiramo predvsem zaradi srčnih bolezni, raka, bolezni dihal in prebavil, a navadno se rodimo le z nagnjenostjo do teh bolezni ter jih razvijemo v življenju, k zdravniku pa gremo šele, ko nas kaj boli ali smo že bolni. V prihodnosti bomo bolezni odkrivali v njihovem zametku ali jih preprečevali še pred tem, verjame izraelski avtor. V telesu bomo imeli vgrajene senzorje, ki bodo naše zdravnike opozarjali na nepravilnosti, zato bo tudi zdravljenje precej cenejše.

Velike spremembe lahko pričakujemo tudi v izobraževanju. Če so prevladujoče v kmetijstvo usmerjene družbe dobro delovale s splošno osnovnošolsko izobrazbo in industrijske s srednješolsko, bodo morale družbe 21. stoletja na novo izumiti celo univerzitetno izobraževanje, je prepričan Singer. Navedel je Andreasa Schleicherja iz OECD, ki ugotavlja, da ni pomembno le tisto, kar vemo, ampak tudi to, kaj s tem lahko naredimo. Ne gre več le za znanje, ampak še za strateško razmišljanje, čustveno inteligenco, sposobnost za timsko delo, za vztrajnost in radovednost.

Tridimenzionalni promet

Tretje področje prihodnjih revolucij, o katerem se zdaj strinja večina napovedovalcev prihodnosti, bo promet, pri čemer celo znameniti Elon Musk meni, da bodo nekateri najodmevnejši izumi, na primer samovozeči avtomobili, sedanje težave le še slabšali, saj bo vsakdo lahko pošiljal avtomobile na vožnje. Tudi z avtocestami si ne bomo mogli pomagati – Šanghaj jih ima, na primer, že na šestih nivojih, a so zastoji enaki ali še večji kot prej.

Saul Singer vidi rešitev v tridimenzionalnem prometu ali v njegovi selitvi v možna magnetna polja visoko nad sedanjimi cestami. Bodo hitrejša gondolam podobna vozila v zraku nad nami preveč grda, da bi jih hoteli imeti? V mestih bo zaradi njih manj avtomobilov, ljudem pa bo tako omogočeno hitrejše in dovolj individualno premikanje, verjame avtor.

Za številne prelomne izume sedanjosti so poskrbeli prav izraelski izumitelji in avtor knjige Start–up Nation velike zasluge za to pripisuje vojski svoje države. V nenehni nevarnosti zaradi sovražnih sosed izraelska vojska mladim nabornikom zagotavlja veliko samostojnosti pri odločanju. 

»Inovacije so nujnost«

Poleg tega vlada že vse od 90. let prejšnjega stoletja zagonskim podjetjem pomaga pri pridobivanju kapitala, dokler jih ne začne financirati zasebni kapital. Marsikod drugod pa avtor opaža, da oblasti bolj promovirajo velika podjetja – Izrael pa je svetovni rekorder v deležu bruto domačega proizvoda za raziskovanje in razvoj. »Inovacije niso več le priložnost, ampak že nujnost!«

V času, ko se število svetovnega prebivalstva vsako sekundo poveča za tri ljudi in se bo leta 2050 približalo desetim milijardam, so pomembne tudi druge inovacije, posebno tiste, ki se že dogajajo v visokotehnološkem kmetijstvu in so majhno severno Nizozemsko spremenile v drugo največjo izvoznico hrane na svetu.

Ali bomo želeli hrano na robotskih gredah, ki bodo odvzele večino fizičnega dela, pridelovati kar doma, mogoče na vertikalnih gredicah na steni dnevne sobe?

Prihodnost nam bo omogočila izbiro, če bomo danes dovolj napeli možgane ter še neodkrito uresničili.