Tiskane izdaje
Berlin - Z glasovi dežel, v katerih sovladajo zeleni ali Levica, je bundesrat zavrnil imenovanje magrebskih držav za varne. Na veliko razočaranje CDU/CSU kanclerke Angele Merkel migrantov iz teh držav, ki bolj kot drugi povzročajo težave s kriminalom in terorizmom, ne bo mogoče zavrniti že na nemških mejah.
Bundestag je Alžirijo, Tunizijo in Maroko že maja lani označil za varne države. Razen Baden-Württemberga, v katerem vlada »realni« zeleni premier Winfried Kretschmann, pa tokrat nobena nemška dežela z zelenimi v koaliciji ni glasovala za takšno zakonodajo. Lani je prišlo v Nemčijo 8000 migrantov iz magrebskih držav in predlanskim 25.000, a postopki za ugotavljanje pravice do azila trajajo približno leto. V večini se končajo negativno, a je zaradi slabega sodelovanja njihovih domovin težko vrniti celo zavrnjene, čeprav nekateri od njih v Nemčiji povzročajo težave. Magrebski priseljenci so odgovorni za večino spolnih in drugih napadov lansko in letošnjo silvestrsko noč, ki so uničili vero številnih Nemcev v hitro in uspešno integracijo beguncev, iz Tunizije prihaja tudi berlinski terorist Anis Amri, ki je v napadu z ukradenim tovornjakom na božično tržnico ubil 12 ljudi.
Begunske organizacije kot Pro Asyl kljub temu opozarjajo na nezavidljive razmere, kar zadeva človekove pravice v magrebskih državah, čeprav zagovorniki omejevalne zakonodaje poudarjajo pravico vsakega priseljenca do dokazovanja osebnega preganjanja. »Zeleni si zatiskajo oči pred resnico,« je bil neposreden Christian Lindner iz liberalne FDP, ki bi si rada pridobila sredinske volivce zelenih, krščanskodemokratska kanclerka pa bo ob morebitni zmagi na septembrskih volitvah sestrsko CSU in številne svoje težko pridobila za koalicijo s to stranko.
Tudi zato je odločitev bundesrata udarec za Angelo Merkel, ki bi rada z vračanjem neupravičenih prosilcev za azil v predvolilnem času popravila veliko politično škodo po odprtju meja za več kot milijon beguncev. Doslej ji ni pomagalo, da je večina zločincev in teroristov iz magrebskih držav prispela v Nemčijo pred septembrom 2015 in da je njena vlada z odprtjem meja pokazala veliko človekoljubje. Po zadnjih navedbah ni hotela z vojsko in policijo nastopiti proti nemočnim množicam.
»Zahvala« za gostoljubnost
Poldrugo leto zatem so v Nemčiji za begunce in migrante potrošili že 20 milijard evrov, pa so nekateri prišleki kljub temu vrnili gostoljubnost z nasiljem. Zato se je na lestvicah priljubljenosti močno povzpela nacionalistična Alternativa za Nemčijo (AfD), po vstopu predsednika nekdanjega evropskega parlamenta Martina Schulza v nemški predvolilni boj pa tudi socialdemokrati. Zadnje javnomnenjske raziskave spet kažejo večjo priljubljenost krščanskodemokratske kanclerke, saj je po podatkih televizijske mreže ARD podobno kot pred izbruhom begunske krize z njo zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih. Schulza je v tej raziskavi pozitivno ocenilo 52 odstotkov Nemcev, kar je 3 odstotke manj kot prej, njegova socialdemokratska stranka, ki je že prehitevala CDU
CSU, pa se je z 31 odstotki proti 32 spet uvrstila tesno za njo. AfD je dobila 11 odstotkov glasov, zeleni in levica po 8 in liberalna FDP 6 odstotkov.
Polovica vprašanih je še vedno prepričanih, da je Nemčija vse bolj nepravična, zato bo kanclerkin spopad s prenovljenimi socialdemokrati, ki poudarjajo socialno pravičnost, še naporen. Morda bo lahko po današnji odločitvi bundesrata druge obtožila vsaj prepočasnega reševanja begunske krize, še posebej, ker si sama z obiski v nekaterih magrebskih državah zelo prizadeva za vračanje neupravičenih prosilcev za azil. To zahteva celo evropska komisija. Angela Merkel mora te dni nastopati tudi proti turški vladi, ki čedalje bolj seli svojo referendumsko kampanjo za večje pristojnosti predsednika prav v Nemčijo in k njenim trem milijonom prebivalcem turškega rodu, od katerih lahko številni volijo tudi v stari domovini.
Med množičnim obračunavanjem s kritično mislečimi je Turčija zaprla dopisnika nemškega časopisa Die Welt Deniza Yücela, vendar Ankara obtožuje nacističnih metod Nemčijo. Krščanskodemokratska kanclerka je odločno zavrnila takšne obtožbe, čeprav je poudarila, da bi Turčijo radi obdržali kot partnerico. Medtem ko turški politiki napovedujejo na desetine novih nastopov v Nemčiji, daje nemško ustavno sodišče vladi v Berlinu pravico do njihove zavrnitve. Po prepričanju sodnikov iz Karlsruheja nemški temeljni zakon tujim državnikom ne daje pravice do predvolilnih zborovanj na nemških tleh, in celo stranka zelenih, ki nasprotuje vračanju magrebskih migrantov, pri Turčiji kaže veliko odločnost. Njihov predsednik Cem Özdemir, sin turških »gastarbajterjev«, poziva rojake, naj ne glasujejo za večje pristojnosti čedalje bolj avtokratskega predsednika Turčije, ki je nekoč v Nemčiji že pridigal, da je asimilacija zločin proti človeštvu.
