Zmaga, ki lahko prinese poraz

V petek in soboto se bodo na Češkem odločali, kdo bo naslednjih pet let njihov predsednik. V prvem krogu se obeta zmaga­ sedanjemu predsedniku Milošu­ Zemanu, a odločal bo drugi krog, v katerem ga utegne čez dva tedna izriniti s položaja njegov največji tekmec Jiří Drahoš.

»Politično nekorektni predsednik razdeljuje narod«, je bil naslov poročila na spletnih straneh BBC. Njihov poročevalec Rob Cameron je zapisal, da bo dvodnevno glasovanje za nekatere »referendum o razvpitem sedanjem predsedniku, 73-letnem Milošu Zemanu, in usmeritvi države«. Zemanu, ki je sprva, ko je bil kot prvi češki predsednik izvoljen na neposrednih volitvah, obetal, da bo poenotil narod v proevropski smeri, je uspelo, da so zdaj na Češkem razcepljeni na tiste, ki so zanj, in tiste, ki so proti njemu.

Javnomnenjske raziskave vztrajno kažejo, da bo zanj konec tega tedna glasovala vsaj tretjina volivcev, nekatere ankete pa mu napovedujejo precej več kot 40-odstotno podporo, a po nobeni javnomnenjski raziskavi mu ne bo uspelo že v prvem krogu zbrati večine glasov oziroma več glasov kot vseh osem ostalih kandidatov skupaj. Med njimi je najpomembnejši in za Zemana najnevarnejši tisti, ki se bo s kakimi 25 odstotki prebil na drugo mesto: 68-letni Jiří Drahoš.

Drahoševa obtožba

Čeprav nekdanjemu predsedniku akademije znanosti v prvem krogu napovedujejo od 10 do 15 odstotnih točk zaostanka za Zemanom, bo v drugem krogu zanj glasovalo toliko gorečih nasprotnikov sedanjega predsednika, ki so zdaj razpršili podporo med različne kandidate, da se bo moral Zeman posloviti od položaja. Tako predvidevata dve zadnji javnomnenjski raziskavi. Po napovedih agencije Stem bi v drugem krogu Zeman zbral 42 odstotkov, Drahoš pa 48 odstotkov glasov, raziskava, ki so jo v ponedeljek objavili po naročilu Češke televizije, pa je pokazala, da bi bil končni rezultat drugega kroga 48,5 : 44 za Drahoša.

Ta je obtožil sedanjega predsednika, da je kriv za razvrednotenje javne besede, hkrati pa da je s prijateljskimi vezmi z Rusijo in Kitajsko odtujil državo od tradicionalnih prijateljev na Zahodu. Napovedal je, da bo predsednikovo delovanje videti povsem drugače, če bo izvoljen on. »Ljudi bom združeval, ne pa opredeljeval z oznakami, hkrati pa jasno umestil Češko republiko v Evropo, z zaveznicami, kot sta Nato in EU, ne pa Kitajska,« je izjavil Drahoš.

Zeman je večkrat razburil Bruselj s heretičnimi pogledi na dogajanje na »vzhodni fronti«, v Ukrajini in na polotoku Krim, v torek pa je dvignil nemalo prahu, ko je v govoru, s katerim je odprl praznovanja ob 100. obletnici rojstva Češkoslovaške in 25-letnici obstoja Češke republike, kritiziral nekdanje politike, ki so veljali za junake češke poti k osamosvojitvi. Na prireditvi, ki sta se je udeležila tudi še vedno »brezvladni« premier Andrej Babiš in njegov slovaški kolega Robert Fico, je Zeman češke nekomunistične politike, ki so leta 1948 odstopili, označil za »neumne«, ker so s tem omogočili kasnejšim komunističnim voditeljem, da so ustavno utemeljevali svoj državni udar. Še bolj oster je bil do igralcev iz časov praške pomladi. »Zamisliti se moramo, zakaj je po tem, ko so leta 1968 Češkoslovaško okupirale sile Varšavskega pakta, med vso tedanjo politično elito ostal le en pogumen človek, František Kriegl, vsi drugi pa so umrli od strahu,« je izjavil češki predsednik.

Večkrat utrujeni Zeman

Zdaj že pokojni Kriegl je bil edini član v Moskvo deportiranega vrha češkoslovaške partije, ki ni hotel podpisati »moskovskega protokola«. Za konec je Zeman podvomil o dejanskem pomenu civilnodružbenega upora proti prejšnjemu režimu. Po njegovih besedah zloma komunizma na Češkoslovaškem niso povzročili tamkajšnji disidenti, temveč zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. »Mislim, da bi ga zaradi tega morali spoštovati,« je dodal češki predsednik.

V zadnjem letu so se v javnosti večkrat pojavile govorice, da ima Zeman težave z zdravjem. Da z njim ni vse v najboljšem redu, lani ni mogel skriti niti vedno energični predsednik, ki je bil na javnih dogodkih večkrat videti utrujen, opazno je tudi shujšal. Zeman je sporočil javnosti, da se je dal pregledati in da je z njegovimi običajnimi boleznimi, diabetesom in »polifunkcionalnimi nevropatskimi« težavami, vse po starem, širjenje govoric o njegovih domnevnih težavah z zdravjem pa je označil za »umazano kampanjo nekaterih medijev«.

Ta se je kljub vsemu stopnjevala, tako da je jeseni morala na tiskovni konferenci onkologinja prepričevati novinarje, da Zeman nima raka, kot je zakrožilo po družabnih medijih. V torek se je spet pojavil pred javnostjo predsednikov osebni zdravnik Martin Holcát, ki je na tiskovni konferenci, med katero novinarjem ni bilo dovoljeno postavljati vprašanj, zatrdil, da je Zeman telesno in duševno čil in zdrav ter da z veseljem pričakuje volitve.