Zračni zaplet med Srbijo in Hrvaško

Po 23 letih se obnavlja zračni most med Zagrebom in Beogradom.

Objavljeno
21. november 2014 18.45
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Napovedi obnovitve letalskega prometa med srbsko in hrvaško prestolnico so bile optimistične. Za nekatere, po 23 letih sporov, obtožb in svojevrstne blaznosti, ki je zaznamovala odnose med državama, celo preveč. Zdaj se je pokazalo, da so imeli prav.

Srbski letalski prevoznik namreč še vedno nima ustreznih dovoljenj hrvaške agencije za civilni zračni promet. Vzrok je menda v dogovoru o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora, ki mu nekateri pravijo Odprto nebo. Tega Srbija še ni v celoti prevzela, zaradi česar ji Hrvaška, kot članica EU, pa tudi evropska komisija ne dasta ustreznega soglasja; med drugim tudi za prodajo vozovnic za lete iz ene od članic (v tem primeru Hrvaške) prek Beograda do neke tretje destinacije.

Dvanajsti december, ko bo po triindvajsetih letih prekinjen letalski mrk med Zagrebom in Beogradom, bo tako zaznamovan še z administrativno-tehničnim zapletom, zaradi katerega pa bodo težave v resnici imeli le – potniki.

Vozovnice le do Beograda

Letala bodo namreč smela leteti iz Beograda v Zagreb in obratno, potniki bodo v Zagrebu lahko tudi kupili vozovnice, a le do Beograda, ne pa tudi, kot so sprva napovedovali, do Aten, Istanbula, Moskve, Skopja, Sofije, Sarajeva, Abu Dabija … Če bodo nadaljevali potovanje v katero od želenih mest, ki jih srbski letalski prevoznik ponuja, bodo morali izstopiti iz letala, zapustiti prostor za mednarodne lete in se še enkrat prijaviti za let, in to z vozovnico, kupljeno v Beogradu. Koliko se jih bo za takšno popotovanje odločilo, bo pokazal čas.

EU vse vidi, vse ve …

Je pa srbski letalski prevoznik oziroma letalska družba iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways, ki je zdaj 49-odstotni lastnik Air Serbie, že imel nekaj opravka z evropsko komisijo. Etihad je namreč kupil tudi 49 odstotkov italijanskega nacionalnega prevoznika Alitalie. A posel, ki je bil rešilna bilka za Alitalio, je EU odobrila pod pogojem, da družbi (Alitalia in Air Serbia) odpreta povezavo med Rimom in Beogradom. Ker je Etihad tudi 49-odstotni lastnik srbskega prevoznika Air Serbia, kakor se je po vstopu družbe iz emirata Abu Dabi preimenoval Jat Airways, so v Bruslju ugotovili, da bi se zaradi monopola nad leti na povezavi med italijansko in srbsko prestolnico lahko podražile storitve za potnike in zmanjšala njihova kakovost. Zato sta se družbi zavezali, da bosta konkurenci odstopili največ dva časovna intervala za vzlet in pristanek na rimskem letališču Fiumicino in na beograjskem Nikole Tesle.

Opomin tudi Hrvaški

Pred nekaj meseci pa so tudi na Hrvaškem dobili »zračni opomin«. V letošnjem julijskem paketu ukrepov evropske komisije proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti v skladu s pravom EU, je namreč Hrvaška omenjena v zvezi z zahtevo po »odločnem napredku pri skupnem upravljanju zračnega prostora«.

Komisija je namreč na Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Veliko Britanijo – ki so članice šestih različnih funkcionalnih blokov zračnega prostora – naslovila uradni opomin, naj izboljšajo skupni zračni prostor tako, da bo temeljil na tokovih letalskega prometa, in ne na državnih mejah. Funkcionalni bloki zračnega prometa so ključni za učinkovitejše in cenejše letalstvo v Evropi, ki manj onesnažuje okolje.