Tiskane izdaje
Bruselj – Zunanji ministri EU so v Bruslju začeli razpravo o ukrajinski krizi in odzivih nanjo. Zasedanje poteka v znamenju pričakovanj, povezanih z vrhom v sredo v Minsku, kjer se bodo v okviru »normandijskega formata« sestali voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine.
Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier, ki je v stalnem stisku z akterji reševanja krize, je opozoril, da po sestankih prejšnji teden potekajo pogovori na delovni ravni, s katerimi naj bi pred vrhom v Minsku odpravili odprta vprašanja v tolikšni meri, da bi bil lahko uspešen. »Nič ni zagotovljeno. Delamo z veliko energijo. Dela je še veliko,« je povedal.
»Ni razlogov za evforijo, a so za upanje,« pa je ob prihodu na zasedanje povedal vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz. Od tega, kako se bo razpletli pogovori v Minsku, naj bi bile odvisne tudi nadaljnje reakcije Unije.
Med evropskimi zunanjimi ministri ni naklonjenosti premisleku Washingtona, da bi Ukrajini priskrbeli orožje. »Orožje ni odgovor. Z njim bi se požar še razširil,« je prepričan Kurz. Tudi njegov luksemburški kolega Jean Asselborn je prepričan, da bi se morali glede orožja vprašati, kaj se bo zgodilo pozneje. »Dajmo vrhu v Minsku priložnost. Putinovo najboljše orožje proti Ukrajini bi bila neenotnost Zahoda, EU in čezatlantske skupnosti. To moramo preprečiti,« je povedal Asselborn.
Vodja britanske diplomacije Philip Hammond je govoril o ruski agresiji, od Moskve pa pričakuje konkretna dejanja na terenu - odpoklic vojaških enot, zaprtje meje, ustavitev dobav orožja. Dokler tega ne bo, da bi morali nadaljevati pritisk. Britanija ne bo dobavljala orožja Ukrajini, v ZDA se glede tega morajo odločiti sami.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je bil ob prihodu v palačo Justus Lipsius zmerno optimističen. »Upam, da bo poiskana politična rešitev, saj si ne predstavljam druge poti,« je povedal.
Zagovornik dobav orožja je litovski zunanji minister Linas Linkevčius. Ker je Ukrajina v njegovih očeh žrtev zunanje agresije, bi ji po njegovih besedah morali pomagati vojaško - z orožjem za obrambo. Litovec je opozoril, da »ruskemu vodstvu ne bi smeli verjeti niti besede«. Morali da bi gledati, kaj se dogaja na terenu, kjer Rusija položaj še zaostruje. Linkevičius je tudi zagovornik še strožjih gospodarskih sankcij proti Moskvi.
Nove sankcije s pridržkom
Vodja francoske diplomacije Laurent Fabius je ob odhodu z zasedanja finančnih ministrov EU povedal, da so že sprejeli odločitev o razširitvi seznam s tarčami sankcij. Za njih bo veljala zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Unijo. Zaradi pogajanj, ki potekajo, pa jih bodo začeli izvrševati čez teden dni.
Uveljavitev novih sankcij bo odvisna od poteka pogajanj v Minsku. Seznam so sicer razširili z devetnajst osebami in devetimi organizacijami, pripravljati pa so jih začeli po napadu na Mauripol. Fabius je pojasnil, da je ključni cilj prekinitev ognja, med pogajanji pred vrhom v Minsku pa se postavlja več vprašanj, denimo umik težkega orožja, nadzor meje, položaj separatističnih regij. Glede spoštovanja septembrskega sporazuma iz Minska je omenjal položaj na terenu, kjer so ukrajinske sile izgubile del ozemlja. Ključno vprašanje pa je, kako daleč od demarkacijske črte med stranem bo umaknjeno težko orožje.
Na seznamu tarč sankcij, ki je bil po izbruhu krize razširjen v več korakih, je skupno 132 oseb in 28 organizacij. Glavni razlog za vpeljavo sankcij je spodkopavanje ozemeljske celovitosti Ukrajine z aneksijo Krima in destabilizacija države.
