Tiskane izdaje
New York – Kaos na letališčih in množični protesti po državi, osuplost v tujini, združen upor demokratov ob rastočem razkolu v republikanski stranki ... Vse to ni omajalo prepričanja predsednika Donalda Trumpa, da je ukaz o zaprtju mej za begunce ter državljane sedmih pretežno muslimanskih držav pravilna odločitev.
»Včeraj smo imeli zelo dober dan, kar zadeva domovinsko varnost. Enkrat smo to morali narediti in zdaj je prišel ta dan. Lepo bi bilo, če bi imeli vlado, ker naša vlada, ki je odlična, mora skozi marsikaj, če upoštevamo, kaj morajo prestajati v senatu,« je Trump v svojem prepoznavnem slogu dejal včeraj, ko je podpisoval nov predsedniški ukaz (zvezne agencije morajo odslej za uveljavitev novega predpisa razveljaviti dva obstoječa). Večina ministrov še vedno čaka na potrditev senata, zaprisegel je le nekdanji general John Kelly, ki je kot minister za domovinsko varnost zadolžen za izvajanje spornega ukaza.
Po poročanju New York Timesa se je Kelly v petek na poti iz Miamija v Washington pridružil konferenčnemu klicu, med katerim so razpravljali o napovedanem zasuku pri politiki priseljevanja, saj Bela hiša njegovega ministrstva ni zaprosila za pravno oceno ukaza. Na polovici pogovora je eden od udeležencev konferenčnega klica pogledal na televizijo v svoji pisarni in osupel dejal, da »predsednik podpisuje izvršni ukaz, o katerem pravkar razpravljamo«.
To ni prvi Trumpov predsedniški ukaz, ki je nastal z malo ali brez proučevanja pravnih posledic, toda njegove eksplozivne posledice najbolje kažejo, kako deluje novi vrh ameriške oblasti. Sodišča po državi so od sobote do nedelje serijsko sprejemala odloke, s katerimi so preklicala zadrževanje potnikov, ki so prispeli na ameriška letališča z veljavnimi vstopnimi dokumenti. Bela hiša je nato umaknila prepoved vstopa za tiste državljane sedmih držav (Iran, Irak, Libija, Somalija, Sudan, Sirija in Jemen), ki imajo tako imenovano zeleno karto, vizum za stalno prebivanje in dovoljenje za delo v ZDA.
Kanadska tragedija
Predsednika vse to ni pretirano prizadelo. Prek twitterja je sporočil, da »so za velike težave na letališčih krive napake na računalniku [letalske družbe Delta], protestniki in solze senatorja Schumerja«. Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer je v nedeljo v New Yorku stal obkrožen z družinami iz Iraka in Sirije, ki jih je prizadel Trumpov ukaz, in med zadrževanjem solz dejal, da »hoče predsednik prepričati ljudi, da je vsak priseljenec terorist ali kriminalec, to ni pravično in ni prav«. Trumpov odgovor je včeraj prišel v obliki roganja, »videl sem njegove lažne solze, vprašal ga bom, kdo ga je učil igre. Obstaja petodstotna možnost, da so bile solze pristne, toda menim, da so bile lažne.«
Odpor številnih Američanov do početja nove oblasti ni lažen. Ne samo z množičnimi protesti po državi, o tem pričajo tudi donacije Zvezi za državljanske svoboščine (ACLU), ki se bori proti ukazu. Od sobote zjutraj do nedelje popoldne so prejeli 290.000 spletnih donacij, vrednih 19,4 milijona dolarjev. Pred tem so na leto prejeli od 3 do 4 milijone dolarjev donacij. Toda po včerajšnjih besedah tiskovnega predstavnika Seana Spicerja se »večina Američanov strinja s predsednikom in razume, da gre za vprašanje nacionalne varnosti«.
Zdi se, da predsednik marsičesa ne razume. Tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel je razkril, da je morala med sobotnim telefonskim klicem ameriškemu sogovorniku razložiti obveznosti, ki jih nalaga državam konvencija o beguncih (Združene države sicer niso članice konvencije, potrdile so le njen protokol). Kanclerka je med številnimi svetovnimi voditelji, ki so izrazili obžalovanje ob ravnanju nove oblasti.
Med prvimi se je odzvala sosednja Kanada in vsem, ki jih je prizadela Trumpova prepoved, ponudila začasno prebivališče. Kanadska opozicijska Nova demokratska stranka je zaradi Trumpove prepovedi v nedeljo pozvala k izredni parlamentarni seji, saj menijo, da bo prepoved imela »katastrofalne posledice«. Nekaj ur pozneje se je v predmestju Quebeca Ste-Foy zgodil napad na mošejo, v katerem je umrlo šest ljudi. Kanadski premier Justin Trudeau je obsodil dejanje kot teroristični napad na muslimane in poudaril, da so muslimani pomemben del narodne identitete države.
Z ognjem nad ogenj
Liberalni krogi v ZDA obtožujejo 45. predsednika spodbujanja sovraštva do islama. Včeraj se je oglasil tudi prejšnji predsednik Barack Obama in prek svojega urada sporočil, da ga veseli odziv skupnosti po državi. »Državljani, ki uporabijo svojo ustavno pravico do zbiranja, [...] je odziv, ki ga pričakujemo, ko so na kocki ameriške vrednote,« so sporočili iz Obamovega urada in dodali, da se globoko ne strinja z diskriminacijo proti posameznikom zaradi njihovih prepričanj ali vere.
Upor vre tudi na ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer so aktivirali mehanizem za izražanje različnega mnenja, že več deset diplomatov in uradnikov naj bi podpisalo memorandum, v katerem nasprotujejo Trumpovemu ukazu. »Boljši smo od te prepovedi, ki nasprotuje jedru ameriških in ustavnih vrednot, kot zvezni uradniki pa smo prisegli, da jih bomo varovali,« je med drugim zapisano v protestu diplomatov.
Sean Spicer jim je včeraj med tiskovno konferenco v Beli hiši sporočil, da lahko odidejo, če se ne strinjajo s predsednikovo politiko. Nova oblast se zaveda, da je na spolzkih tleh, zato je pohitela in na danes zvečer prestavila razglasitev, koga bo Trump predlagal za novega vrhovnega sodnika. Verjetno upa, da bo novo razburjenje udušilo upor zaradi petkovega ukaza.
