Tiskane izdaje
Danes nekaj pred eno uro zjutraj so senatorji glasovali strogo po partijski razdelitvi: 51 republikancev je potrdilo reformo, 48 demokratov je bilo proti. Zgornji dom kongresa je bil jeziček na tehtnici, saj so nekateri republikanci v njem imeli precej pomislekov, toda med pogajanji v zadnjih dneh so bolj ali manj uslišali njihove zahteve in strnili vrste stranke, ki nujno potrebuje vsaj en odmevnejši politični dosežek v prvem letu vodenja države. Kupčkanje je spodbudilo liberalno komičarko Rosie O'Donnell, da je senatorjema Susan Collins in Jeffu Flaku, ki sta nekaj časa izražala dvom o vsebini reforme, na twitterju ponudila 2 milijona dolarjev, če bosta glasovala proti, nato pa razširila ponudbo na vse republikanske senatorje.
Ti so se uprli klicu sirene, nekaj težav je povzročilo le preverjanje, ali končna različica zakona ustreza kongresnim pravilom. Ker davčno reformo sprejemajo po hitrem postopku za sprejetje proračuna, so morali vsi členi vplivati na proračun države, pregled pa je našel tri, ki se tega niso držali. Zato je desnica znova popravila zakon, kar je pomenilo, da so morali tudi poslanci še enkrat glasovati, in to je dalo demokratom priložnost za še eno javno izražanje nejevolje. »Smo pet dni pred božičem, a se bolj zdi kot dan brez konca,« je newyorška poslanka Louise Slaughter udrihala po »sramotnem postopku«, s katerim so njeni republikanski kolegi potisnili reformo v kongres.
Dvom o rasti
»Najpomembnejši del zakona je znižanje davkov za podjetja. Nehajte se pretvarjati, da to počnete za srednji razred. V zadnjih 20 urah ste nam obljubili vse mogoče, manjka samo še to, da boste z zakonom jutri poslali raketo na Mars,« je bil sarkastičen poslanec Richard Neal. Po njegovih besedah obljubljajo stvari, ki se dogajajo že brez zakona, saj »borzni trgi rastejo od marca 2009, za sabo imamo že 88 mesecev gospodarske rasti«.
V resnici se številni ekonomisti strinjajo, da davkov ni smotrno zniževati v času gospodarske rasti, spodbuda za vlaganje, ki naj bi jo prineslo znižanje, pa prihaja v času, ko centralna banka Fed z višanjem osrednje obrestne mere že brzda rast. Hkrati nihče ne verjame trditvam avtorjev reforme, da bo 1500 milijard dolarjev vredno znižanje davkov v prihodnjih desetih letih prekril takšen gospodarski razcvet, kot ga obljubljajo na desnici. Po najbolj optimističnih napovedih ekonomistov bi večja gospodarska rast lahko pokrila največ tretjino dodatne proračunske luknje.
Vodja poslancev desnice Paul Ryan je dejal, da nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost, toda mnogi vplivni direktorji so dali vedeti, da se večji dobički ne bodo stekali v nove naložbe, pač pa predvsem v odkupe delnic podjetij in višanje dividend. »Razmišljanje, da bo davčni zakon prinesel pomembno zvišanje plač in rast, je čista fantazija,« je poslovnež Michael Bloomberg zavrnil Ryanove trditve, da bodo davčni prihranki pognali gospodarsko rast.
Posledice
Reforma prinaša znižanje davka na dobiček podjetij s 35 na 21 odstotkov, nekoliko se je znižala tudi davčna stopnja za prebivalce, vendar so olajšave zanje samo začasne. Če jih kongres po koncu ne bo podaljšal, bodo Američani plačevali celo višje davke. V zakon so stlačili tudi določilo, ki ukinja plačilo kazni za Američane, ki ne bodo sklenili zdravstvenega zavarovanja, kar bo dodatno omajalo tržnice za zavarovanja v okviru zdravstvene reforme Obamacare.
Javno mnenje je zdaj večinoma naperjeno proti reformi, saj se velika večina vprašanih (od 63 do 74 odstotkov v anketah) strinja z obtožbami demokratov, da bo prinesla novo bogatenje najpremožnejših na račun srednjega razreda. A jo podpira večji del republikanskih volivcev. Toda kratkoročna zmaga desnice bo imela dolgoročne posledice, če bodo ljudje izgubili zdravstveno zavarovanje, če se bodo sadovi reforme preveč očitno stekali k premožnim ali če bodo zaradi rastoče proračunske luknje morali poseči v socialne programe, s čimer že grozijo na desnici.
