Tiskane izdaje
New York - Stopnišče pred vrhovnim sodiščem v Washingtonu je danes preplavil krik radosti, ko je iz soban najvišje sodne oblasti v ZDA prišlo sporočilo, da so poroko razglasili za ustavno pravico, ki velja tudi za istospolne pare.
Novica je hitro preplavila državo. V New Yorku so istospolni pari prihajali na ulice in slavili, konservativna Amerika, ki si še ni opomogla od podpore sodišča reformi Obamacare, pa je doživela nov šok.
Devetčlansko sodišče je poskrbelo, da bodo ameriške parade ponosa ta konec tedna še posebej razposajene. Pet vrhovnih sodnikov - liberalni četverici se je pridružil sodnik Anthony Kennedy - je menilo, da ustava vsem državljanom zagotavlja pravico do poroke, zato posamezne zvezne države ne smejo s prepovedmi posegati vanjo. Tako od danes v ZDA ni več istospolnih porok, so le še poroke.
Doslej so se istospolni pari lahko poročali v 37 zveznih državah in prestolnici Washington, 13 pa jih je še vedno vztrajalo pri konservativnem pogledu na zakonsko zvezo in so jo dovoljevali le med moškim in žensko. Dolgoletni boj aktivistov istospolne skupnosti je podrl številne predsodke in povzročil, da je ameriška družba v komaj 10 letih začela veliko bolj sproščeno sprejemati ljubezen do istega spola. Po pomladni raziskavi časnika Washington Post in televizijske mreže ABC je kar 61 odstotkov Američanov podprlo razširitev pravice do poroke na istospolno skupnost.
Pesniška razlaga
Sodnik Kennedy, ki se je pridružil sodnikom Ruth Bader Ginsburg, Eleni Kagan, Stephenu Breyerju ter Sonii Sotomayor, je v obrazložitvi večine precej poetično zapisal, da »nobena zveza ni tako globoka kot poroka, saj uteleša najvišje ideale ljubezni, zvestobe, predanosti, žrtvovanja in družine; s sklenitvijo poročne zveze dve osebi postaneta nekaj več, kot sta bili prej«. Po njegovih besedah istospolni pari nočejo biti »obsojeni na življenje v osamljenosti, izključeni iz ene najstarejših institucij človeštva«, ustava pa jim zagotavlja enako dostojanstvo kot vsem drugim.
Večina Američanov nasprotuje stališču, da naj vsaka posamezna zvezna država sama odloča o legalnosti istospolnih porok. Z njimi se ni strinjala konservativna četverica vrhovnih sodnikov, pri čemer je vsak od njih napisal ločeno mnenje, kar se ne zgodi pogosto. Predsednik sodišča John Roberts je menil, da je to poseglo v zakonodajo, ne pa odločalo o njej, sodnik Antonin Scalia pa je celo oznanil, da sodišče »ogroža ameriško demokracijo«, saj naj bi 9 sodnikov vladalo Američanom.
Jim Obergefell iz Ohia, po katerem je tožba dobila ime (Obergefell proti Richardu Hodgesu, zdravstvenemu ministru Ohia), ni imel takšnih skrbi, »danes je vrhovno sodišče potrdilo, kar milijoni Američanov že vedo v srcu, da je naša ljubezen enakovredna«, je sporočil s stopnic sodišča. Po dveh desetletjih skupnega življenja z Johnom Arthurjem sta se leta 2013 poročila, nato pa s tožbo od države Ohio zahtevala, naj na potrdilo o smrti (Arthur je imel neozdravljivo obliko skleroze ALS) zapiše Obergefellovo ime.
Dolga razprava o legalizaciji istospolnih porok je po preobratu javnega mnenja doživela prvo zmago leta 2013, ko je vrhovno sodišče odpravilo njihovo prepoved na zvezni ravni, a se še ni vmešalo v razprave v posameznih zveznih državah. Številna prizivna sodišča so v zadnjem času odpravljala prepovedi v zveznih državah, ko pa je prizivno sodišče v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio podprlo prepoved, so bili znova na vrsti vrhovni sodniki.
Hkrati z javnim mnenjem so se »razvijala« tudi stališča politikov, predvsem tistih na levici. Predsednik Barack Obama je tako pred volitvami 2012 kot prvi predsednik ZDA podprl poroke med istospolnimi partnerji, čeprav je bila njegova naklonjenost k večji enakopravnosti družbe nekakšna javna skrivnost. Iz omare ga je potisnil podpredsednik Joe Biden, ki je v nepredvidljivem slogu presenetil Belo hišo z oznanilom, da sodi med zagovornike takšnih pravic.
Rešena reforma Obamacare
Obama, ki se je danes udeležil pogreba 9 žrtev streljanja v Charlestonu, je pred tem pozdravil odločitev vrhovnega sodišča kot zmago za Ameriko. »Če vse Američane obravnavamo kot enakopravne, smo vsi bolj svobodni,« je sporočil. Za ameriškim predsednikom je dober konec delovnega tedna, saj so vrhovni sodniki dan prej rešili njegovo reformo zdravstvenega sistema, ki jo je desnica z novo tožbo še enkrat poskusila zrušiti.
Ena od temeljnih sestavin reforme Obamacare, kot je postala znana v javnosti, so spletne tržnice zdravstvenih zavarovanj, prek katerih lahko Američani izbirajo ponudbo zdravstvenih zavarovanj, hkrati pa jim zvezna država plačuje subvencije, če so do njih upravičeni. Tržnice so morale oblikovati posamezne zvezne države, v tistih, ki tega niso storile (ker so jih vodili reformi sovražni republikanci), je to nalogo prevzela zvezna država.
Po sprejetju zakona o dostopni negi (kot se reforma uradno imenuje) so se pravni strokovnjaki desnice zakopali v njegove člene in iskali način, da bi ga spodnesli s pravnimi triki. Prvi veliki preizkus je bila odločitev ustavnega sodišča pred tremi leti, da je uvedba obveznega zavarovanja skladna z ustavo. A takratna zmaga ni bila tako bleščeča, saj je sodišče hkrati sklenilo, da Bela hiša ne sme kaznovati zveznih držav, ki ne bodo razširile programa zavarovanja za revne Medicaid. Zaradi tega je več kot 6,5 milijona ljudi ostalo brez zdravstvenega zavarovanja.
Nov pravni izziv je bil, da je Bela hiša ob sprejetju zakona vanj neprevidno zapisala, da lahko subvencije za zavarovanje plačujejo samo Američanom v zveznih državah, ki imajo lastne tržnice (takšnih je le 16), ne pa tudi tistim, ki so kupili svoja zavarovanja na tržnici ameriškega ministrstva za zdravje. Toda 6 vrhovnih sodnikov (liberalcem sta se pridružila Kennedy in Roberts) je presodilo, da namen kongresa ni bil uničiti zdravstveno zavarovanje, pač pa njegovo izboljšanje, zato »je treba zakon razlagati na način, ki je skladen s slednjim«, je pojasnil Roberts.
Ukinitev subvencij za zavarovanja na zveznih tržnicah bi namreč v povprečju povišala ceno zdravstvenih zavarovanj v državah brez lastne zdravstvene tržnice za slabo polovico, tisti, ki zdaj prejemajo državne subvencije, pa bi morali plačevati tudi do petkrat več. Po mnenju ekonomista Jonathana Gruberja z univerze MIT bi okoli 7 milijonov Američanov ostalo brez zdravstvenega zavarovanja, kar bi po nekaterih ocenah pomenilo 9800 dodatnih smrti v ZDA na leto.
Kljub nenehnim napadom republikancev - v kongresu so kar 54-krat z različnimi pobudami poskušali spodrezati reformo - so si na desnici na skrivaj oddahnili, saj bi stranka postala odgovorna za vse težave. Tako bodo lahko še naprej napadali Obamacare, pri čemer jim pomaga, da večina Američanov ne razume dobro zapletene zdravstvene reforme. Toda po eni od zadnjih raziskav je kar 63 odstotkov vprašanih menilo, da bi moral kongres tudi ob drugačni razsodbi vrhovnega sodišča omogočiti plačevanje subvencij.
