Tiskane izdaje
Ena bolj daljnovidnih odločitev kitajskega vodstva na začetku leta je bila gotovo premestitev dogodkov v okviru letošnjega zasedanja združenja Apec (Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje) iz Hongkonga v Peking.
Že vnaprej se je namreč zdelo, da bi gibanje Zasedimo Central lahko pripravilo velike demonstracije prav takrat, ko bi se v Hongkongu zbrali ministri iz držav članic tega foruma. Peking je zato za največji večstranski dogodek na kitajskih tleh, odkar je poveljniško palico nad partijo in državo prevzel predsednik Xi Jinping, raje izbral slab zrak kakor pokvarjeno ozračje.
»Dobrohotna diktatura«
Zasedanje Apeca, ki se je začelo danes in bo trajalo teden dni, organizirajo v kitajskem glavnem mestu. Demonstracije v Hongkongu, ki trajajo že drugi mesec, niso bistveno ogrozile lokalne, še manj pa kitajske gospodarske stabilnosti in Xi bo zdaj izkoristil to dejstvo, da bo udeležence foruma še enkrat opozoril na vitalnost prilagodljive avtokracije ali, kakor ji nekateri radi pravijo, »dobrohotne diktature«, v kar se Kitajska uspešno spreminja.
Na srečanju državnih voditeljev, ki je vsako leto najpomembnejši dogodek zasedanja Apeca, se bodo 10. in 11. novembra zbrali najvišji predstavniki iz 21 držav. Srečanje bo tekmecem, kot so ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Barack Obama ter kitajski gostitelj Xi Jinping in japonski premier Šinzo Abe, omogočilo, da regiji in svetu dokažejo, da se jim zdita sodelovanje in mir pomembnejša od nadvlade velesil in boja za prevlado.
Priprave na prihod regionalnih voditeljev v Peking – oziroma natančneje v pekinško predmestje Huairou, kjer so za to priložnost zgradili nove hotele in razkošne vile z igrišči za golf – v marsičem spominjajo na priprave za olimpijske igre leta 2008. Le da bo Apec cenejši, saj so za tokratno zasedanje porabili »samo« pet milijard dolarjev, za športni veledogodek pred šestimi leti pa so za mestno in športno infrastrukturo Pekinga zapravili šestkrat več denarja.
Toda tako kakor takrat se glavno mesto tudi danes bojuje s smogom, ki je ves oktober dušil 20 milijonov prebivalcev. Podobno kakor takrat tudi zdaj začasno ugašajo proizvodne obrate in termoelektrarne v mestu ter v vsej regiji okoli njega, samo da bi zagledali modro nebo in sonce. Nehale so delovati vse tovarne, ki uporabljajo premog, železarne in težka industrija. Zaradi teh ukrepov se bo industrijska proizvodnja Pekinga in pokrajine Hebei predvidoma znižala za približno pol odstotka, toda kitajsko vodstvo je pripravljeno plačati tako visoko ceno, samo da se na dnevnem redu zasedanja ne bi takoj znašla opozorila o tem, da bo svet uničen, če ne bomo drastično in hitro zmanjšali izpustov škodljivih plinov.
Par, nepar
S pekinških ulic bodo ta teden umaknili polovico od skupnih 5,5 milijona vozil, saj bodo spet uvedli »olimpijski« ukrep razvrščanja registrskih tablic na parne in neparne, zato bo vsak avtomobil mogoče uporabljati samo vsak drugi dan. Poleg tega so meščanom svetovali, naj vzamejo dopust in odpotujejo iz Pekinga, da bi zmanjšali pritisk na mestni prevoz in trgovine.
V ponedeljek se je po dolgem času res spet zvedrilo, vendar je to samo še bolj razjezilo Pekinžane, ki se pritožujejo, da vlada razganja smog le med velikimi mednarodnimi srečanji. Takoj ko bodo voditelji držav članic Apeca prihodnji teden odšli, bo smog, kot se mnogi bojijo, še gostejši, saj je november znan kot »mesec onesnaženega zraka«. Takrat se ohladi, toplarne pa začnejo kuriti velike količine premoga, da bi pripravile stanovanjske in poslovne zgradbe na dolgo zimo.
Toda če priprave na zasedanje Apeca spominjajo na leto 2008 tudi po tem, da po mestu in njegovi okolici nameščajo več kakor tisoč novih nadzornih kamer – kot da 100 milijonov kamer, kolikor jih je menda po Kitajski, še ni dovolj –, je to srečanje precej drugačno od olimpijskih iger. Že zato, ker je pred osmimi leti azijska sila hotela pokazati svetu, kaj je, kaj zmore in kaj hoče, zdaj pa bo Peking samozavesten gostitelj svetovne politične elite, katere voditelji že nekaj časa tečejo geopolitični maraton za vodilno vlogo v 21. stoletju. V zadnjih osmih letih je namreč kitajsko gospodarstvo zasedlo drugo mesto na svetovni lestvici, Mednarodni denarni sklad pa je pred kratkim izračunal, da je Kitajska po pariteti kupne moči (PPP) prehitela Ameriko in tako pripeljala svet na prag kitajskega stoletja.
Ko so srečanje voditeljev držav članic Apeca prvič pripravili na kitajskih tleh – to je bilo v Šanghaju leta 2001 –, so bili vsi pretreseni zaradi napada Al Kaide na New York in Washington in svet se je znašel na pragu protiteroristične vojne.
Tudi v Pekingu bodo spet veliko govorili o terorizmu in nujnem skupnem boju proti ekstremizmu. Kitajska in Amerika bosta še naprej različno razlagali vzroke za pojav tega zla (Kitajska je prepričana, da je predvsem Amerika kriva za poslabšanje varnostnih razmer zaradi vojaških posegov na tujih tleh), vendar se bosta Xi in Obama strinjala, da je treba popolnoma zatreti Islamsko državo od Iraka do Xinjianga.
Voditelji razdeljenega sveta se bodo strinjali tudi glede ebole, katere posledice bodo na srečanju izražene v izgubljenih milijardah dolarjev, ne pa v izgubljenih življenjih. Podpisali bodo tudi sporazum o meddržavnem sodelovanju pri boju proti korupciji, saj kitajski poskusi, da bi partijske vrste očistili moralne gnilobe, ne bodo uspešni, če ne bodo preprečili selitve denarja in pokvarjenih uradnikov, katerih priljubljeni cilji so ZDA, Kanada in Avstralija.
Spreminjanje ravnotežja sil
Udeleženci srečanja voditeljev držav se ne bodo zedinili ravno o tem, zaradi česar je Apec nastal – o trgovini.
Kitajska bo izkoristila zasedanje, da bo še bolj lobirala za vključitev Avstralije, Južne Koreje, Indonezije in morda tudi Japonske v Azijsko banko za naložbe in infrastrukturo, ki se je Američani bojijo, ker menijo, da poskuša nadomestiti Svetovno banko. Amerika bo na zasedanju zato glasno opozorila zaveznike, naj ostanejo znotraj okvirov obstoječe svetovne ureditve.
Xi Jinping in Obama bosta na medsebojnem srečanju govorila tudi o vključitvi Kitajske v čezatlantsko partnerstvo (TPP), novi trgovinsko-naložbeni blok, ki ga Peking sprejema kot eno od oblik ameriškega preprečevanja kitajskega razvoja, o vključevanju pa se bosta pogovarjala pod kitajskimi pogoji. Američani so že spodkopali prizadevanja Kitajske, ki je nameravala na tokratnem zasedanju začeti pogajanja o ustanovitvi svoje variante čezatlantskega prostotrgovinskega območja, ki bi bila tekmec partnerstvu TPP.
Na letošnjem zasedanju Apeca se bodo torej ukvarjali predvsem s kitajsko vodilno vlogo v Tihem oceanu in z vprašanjem, kako dobro so Amerika in njeni zavezniki pripravljeni na spremembo ravnotežja sil. Težava sploh ni preprosta, saj ne gre samo za to, da se ZDA bojijo izgube prevlade, ampak tudi za to, da se vse preostale članice Apeca bojijo, da Kitajska uvaja v igro svoja pravila, ki bistveno spreminjajo razumevanje prostega trga in regionalnega združevanja.
Medtem ko bo srečanje voditeljev potekalo v nerealni idili naličenega Huairouja, bodo hongkonški študentje menda preselili demonstracije na ulice Pekinga. Vsaj tako napovedujejo člani tamkajšnje študentske zveze, ki se ne nameravajo odpovedati zahtevam po svobodnih volitvah za voditelja lokalne vlade. Kako se bodo prebili mimo vseh kamer in skozi policijske obroče, še sami ne vedo. Toda Hongkong se je odločil postati del letošnje razprave o kitajskem stoletju in opozoriti udeležence Apeca, da je tudi zrak v Pekingu očiščen samo začasno, in to po partijskem ukazu.
