Aplavz sindikatov za novega predsednika

New York – Demokrati so ­stisnili pesti, ko je novi predsednik nemudoma ukazal razgradnjo zdravstvene reforme svojega predhodnika. Republikanci stiskajo ustnice, ker uresničuje svoj gospodarski nacio­nalizem ter umika državo iz prostotrgovinskih sporazumov. Okoljevarstveniki so včeraj doživeli šok, ko je z nekaj podpisi odpihnil leta boja proti spornim projektom.

Veliko ljudi na obeh straneh politične ločnice je upalo, da so predvolilne napovedi Donalda Trumpa le del njegove napihnjene retorike. Toda 45. predsednik, ki je po ugotovitvah merilcev resnicoljubnosti kronični lažnivec, je za zdaj mož beseda. Na prvi delovni dan v Ovalni pisarni je uradno izstopil iz čezpacifiškega partnerstva (TPP), ki naj bi povezalo ducat držav s prostotrgovinskim sporazumom in vzpostavilo gospodarsko protiutež Kitajski. Uresničitev pristopa Najprej Amerika je popoln zasuk od ameriške tradicionalne trgovinske politike odpiranja meja in enega temeljnih načel republikanske stranke, da je pospeševanje mednarodne trgovine dobro za svet in ZDA.

Berniejeva pohvala

Trump je izpolnil obljubo, ki mu je prinesla delavske glasove in tesno zmago, zaradi česar ga je pohvalil senator Bernie Sanders, ki že leta pridiga proti sedanjim trgovinskim sporazumom. »V zadnjih 30 letih smo jih sklenili vrsto, vključno z Nafto [povezovanje ZDA s Kanado in Mehiko], stali pa so nas milijone spodobno plačanih delovnih mest ter sprožili 'tekmo proti dnu' [z državami s poceni delovno silo], ki je znižala plače ameriških delavcev,« je oznanil senator, ki sicer ne najde lepih besed za novega predsednika.

Ekonomist Robert Reich, nekdanji minister za delo v vladi Billa Clintona, je poudaril, da v trgovinskih pogajanjih interesi korporacij in Wall Streeta »vedno znova prevladajo nad interesi povprečnega delavca, zaščita njihovih plač pa je manj pomembna od zaščite avtorskih pravic ameriških podjetij ali financ Wall Streeta«. Tako ZDA niso nikoli zahtevale, naj trgovinski partnerji v tovrstnih sporazumih določijo svojo najnižjo plačo kot polovico svojih povprečnih plač, kar bi pospešilo rast plač v manj razvitih državah in počasi uravnavalo pritisk na dohodke ameriških delavcev.

Sporazum TPP je bil na smrtni postelji že pred tem, saj je bilo po vzponu Trumpovega in Sandersovega populizma malo verjetno, da ga bo kongres potrdil. To pomeni, da ne bo imel neposrednega učinka na ameriško gospodarstvo, novi predsednik - v ponedeljek je na srečanju s sindikalnimi voditelji požel aplavz - pa je napovedal dogovore s posameznimi državami, v katerih bodo v ospredju ameriški interesi. Še vedno grozi tudi z uvedbo uvoznih tarif, ki naj bi zaščitile ameriške tovarne in njihova delovna mesta.

Umik s prestola?

Na tnalu bo tudi Nafta, saj naj bi vlada v Washingtonu začela nova pogajanja o odnosih med tremi državami Severne Amerike. Vendar tudi po 20 letih ni jasno, kakšni so učinki spornega sporazuma. Po trditvah nekaterih strokovnjakov je koristil vsem trem podpisnicam, ZDA pa bi kljub temu izgubile številna delovna mesta, le da bi se ta namesto v bližnjo Mehiko preselila v Kitajsko. Drugi (kot Reich) opozarjajo, da so bile napovedi ob sprejetju sporazuma več, ne manj delovnih mest, ter trgovinski presežek z južno sosedo, ne pa primanjkljaj.

Trumpovi ukrepi še ne pomenijo, da odstopa od gospodarske politike, ki jo je uvedel predsednik Ronald Reagan in ki stavi na pretakanje premoženja od zgoraj navzdol, kar pomeni pospeševanje podjetništva za vsako ceno in bi koristilo tudi najrevnejšim. Novi minister za delo Andrew Puzder velja za nasprotnika dviga minimalne plače, ki ga zahtevajo delavci. Zato levi del demokratske stranke trdi, da je Trump le priročno pograbil temo, za katero so se leta borili aktivisti levice.

Kritiki iz vrst ekonomistov opozarjajo, da napovedani ukrepi dajejo lep politični videz, ne bodo pa imeli resnega učinka na zmanjševanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja. Študija nestrankarskega kongresnega urada za proračun (CBO) kaže, da imajo prostotrgovinski sporazumi zelo majhen učinek nanj. Prav tako menda niso učinkoviti zaščitni ukrepi, saj naj bi se hkrati z uvozom zaradi močnejšega dolarja in protiukrepov drugih držav znižal izvoz. Trumpovo ustrahovanje podjetij prek twitterja pa dolgoročno ne bo prineslo sistemskih sprememb.

Številni strokovnjaki opozarjajo, da selitev oziroma izgubo delovnih mest poganjata globalizacija in avtomatizacija, ki se ju ne da ustaviti, ampak le poskusiti obvladati. Enotna pravila delovanja na svetovnem trgu je mogoče doseči le s skupinskimi pogajanji, dvostranski sporazumi ustvarjajo skrpano množico dogovorov.

Trump po nekaterih ocenah z izstopom iz TPP, namesto da bi ga poskusil preoblikovati v delavcem prijaznejši sporazum, oddaja tudi ameriški naslov »voditelja svobodnega sveta«. Prepušča ga Kitajski, državi »vijoličnega sistema«, ki je zmešala strog državni nadzor komunističnih režimov s surovim kapitalizmom skoraj brez zaščite delavcev.