Argentinska predsednica razpušča obveščevalno službo

Cristina Fernandez de Kirchnerje že večkrat omenila povezavo med obveščevalnimi službami in smrtjo tožilca.

Objavljeno
27. januar 2015 16.47
ARGENTINA-PROSECUTOR/REFORMS
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Buenos Aires − V Argentini še vedno odmeva v sumljive okoliščine zavita smrt tožilca Alberta Nismana, ki so ga pred dnevi, le nekaj ur preden naj bi razkril domnevno škodljive informacije o predsednici Cristini Fernandez de Kirchner, našli ustreljenega v glavo. Predsednica, ki trdi, da je smrt tožilca poskus, da bi jo diskreditirali, se je odločila ukrepati.

Fernandez de Kirchnerjeva je napovedala, da bo razpustila argentinsko obveščevalno službo Secretaria de Inteligencia (SI), namesto katere namerava ustanoviti zvezno preiskovalno agencijo. Kot je pojasnila, bo vodstvo nove agencije izbiral predsednik, potrditi pa ga bo moral senat. Predsednica namerava predlog reforme obveščevalnih služb v kongres poslati še preden prihodnji teden odpotuje na obisk na Kitajsko, poslanci pa naj bi o njem razpravljali že prihodnji mesec.

Kot smo v Delu že poročali, so 51-letnega tožilca prejšnjo nedeljo našli mrtvega na njegovem domu v Buenos Airesu. Vzrok smrti je bila strelna rana na glavi, ki jo je povzročila krogla kalibra 22. Pištolo, iz katere je bil menda izstreljen naboj, so našli ob njem. Pozneje so preiskovalci dognali, da jo je le dan pred smrtjo dobil od sodelavca, ki so ga oblasti zaradi tega tudi obtožile − pištolo je namreč v nasprotju z zakonodajo dal nekomu, ki ni registriran lastnik. Predsednica Kirchnerjeva je ob tem v ponedeljkovem nagovoru še poudarila, da je omenjeni tožilčev sodelavec zagrizen nasprotnik njene vlade.

Le nekaj dni pred smrtjo je Nisman predsednico in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožil prikrivanja resnice o napadu na judovski center leta 1994, v katerem je umrlo 85 ljudi. Kot je trdil, te trditve pa je menda nameraval ponoviti tudi na zaslišanju pred kongresom, ki je bilo predvideno le dan po njegovi smrti, sta Kirchnerjeva in Timerman hotela prikriti domnevnega krivca za napad − Iran ter dogovor med Buenos Airesom in Teeranom, ki je Argentini v zameno za odstop od pregona organizatorjev napada omogočil dostop do nafte.

V Iranu obtožbe zanikajo, Fernandez de Kirchnerjeva pa jih je označila za absurdne. Kot trdi, je tožilčeva smrt, za katero so sprva domnevali, da gre za samomor, a so jo preiskovalci kljub temu označili za sumljivo in ne izključujejo ne možnosti umora ne spodbujenega samomora, zarota, s katero jo skušajo očrniti. Predsednica je poleg tega v zadnjih dneh večkrat omenila povezavo med obveščevalnimi službami in smrtjo tožilca. Kot je dejala, so z Nismanom manipulirali obveščevalni agentje, ga ukanili, da je izrekel hude obtožbe na njen račun, nato pa ubili, ko ni bil več koristen. Dokazov, ki bi podprli njeno teorijo, (še) ni predstavila, prav tako ni razkrila, koga sumi, da stoji za zaroto. Argentinska vlada še trdi, da je škandal povezan z bitko za oblast znotraj obveščevalne službe SI in z njenimi operativci, ki so bili pred kratkim odpuščeni.