Bela hiša tone v ruskem močvirju

New York – Ameriški predsednik, ki ne mara potovanj, komaj čaka na današnji obisk pri francoskem kolegu, s katerim imata le malo skupnega, in na jutrišnjo vojaško parado ob francoskem državnem prazniku na Elizejskih poljanah. Republikanci v Washingtonu pa nenadoma radi govorijo o zdravstveni protireformi desnice, ki je na robu propada. Samo da se izognejo zadregi ob najstarejšem sinu predsednika.

»Veliki hamburger ničesar«, kot je newyorški republikanski poslanec Lee Zeldin sprva poimenoval srečanje med rusko odvetnico in tremi pomembnimi člani kampanje Donalda Trumpa, je do torka, ko je Don Trump mlajši objavil lansko e-poštno dogovarjanje o srečanju, desnici obležal v želodcu. To dokazuje, da je vedel za povezavo odvetnice Natalije Veselnickaje s Kremljem ter da je pričakoval obremenilne podatke o očetovi volilni tekmici Hillary Clinton, ki naj bi jih o njej zbrala ruska vlada.

V Beli hiši so zadnje dni skoraj izgubili dar govora in vsa vprašanja preusmerjajo na odvetnike Trumpa mlajšega, hkrati pa trdijo, da predsednik ni vedel ničesar. Mnogi na desnici so dali vedeti, da je šlo za hudo napako, tudi poslanec Zeldin zdaj trdi, da je ob novih podatkih »srečanje velik ne, ne«. Toda večina jih vseeno poskuša najti pozitivne točke ob razkritju, ki je dalo trdno podlago preiskavam o ruskem vmešavanju v volitve in morebitnem skrivnem sodelovanju Kremlja s Trumpovo kampanjo.

Tako trdijo, da je Donald mlajši le »državljan iz zasebnega sektorja, nepoučen o politiki«, hvalijo njegovo »odkritost in pripravljenost na sodelovanje« ali pa se izogibajo odgovorom tako kot šef republikanskih senatorjev Mitch McConnell, ki je vsa vprašanja vztrajno preusmerjal na senatni odbor za obveščevalno dejavnost, saj ta vodi eno od štirih »ruskih preiskav«. Pozornost je poskušal osredotočiti na novo različico republikanskega predloga, kako razgraditi zdravstveno reformo prejšnjega predsednika Baracka Obama, ki naj bi ga danes predstavili v senatu.

Skrajšani dopust

Prvotni predlog vrha senatne desnice so najskrajnejši republikanci v zgornjem domu zavrnili, ker naj bi premalo odločno opravil z reformo Obamacare, za zmerneže na desnici je bil prehud poseg v nove pravice Američanov. Nova različica naj bi vsebovala nekaj popravkov, ki naj bi ustregli zmernejšemu krilu, toda še vedno odpravlja širitev programa za revne Medicaid, s katero so milijonom Američanov omogočili dostop do zdravstvenega zavarovanja. McConell je za dobro mero napovedal, da bo za dva tedna prestavil začetek avgustovskih počitnic, da bi imeli dovolj časa za prepričevanje vsaj petdeset od sto članov senata, naj podprejo nov predlog.

To se zdi kot odmev zgodovine, pred 23 leti so demokrati podobno skrajšali dopust za dva tedna, da bi zbrali podporo za zdravstveno reformo predsednika Billa Clintona, a je bilo vse zaman. McConell napoveduje, da naj bi prihodnji teden opravili prvo glasovanje, potrebno, da začnejo razpravo o predlogu, čeprav se zdi, da ta še vedno nima zadostne podpore. Po sedmih letih nenehnih napadov na Obamovo reformo je desnica brez jasne rešitve in notranje razklana, hkrati pa se srečuje z odločnimi protesti volivcev, ki nočejo izgubiti zdravstvenega zavarovanja.

Težave republikancev po besedah Craiga Garthwaita, profesorja strategije na univerzi Northwestern, izvirajo iz dejstva, da je reforma Obame zbir zmernih konservativnih politik in desno od nje skoraj ni prostora za program, ki bi zajemal tako veliko ljudi s kakovostnimi zdravstvenimi zavarovanji. Toda nasprotovanje reformi je postalo osrednje gibalo desnice in v kongres pripeljalo skrajneže, zbrane v poslanski skupini Svoboda, ki jih poganjajo dvomljive zamisli o izničevanju moči in vpliva zvezne vlade.

Beg v Pariz

Ta je ob škandalu Donalda mlajšega povsem ohromljena, po pisanju New York Timesa v njej vlada razpoloženje »krožnih usmrtitev«, ko anonimno drug drugega krivijo za zmedene odločitve zadnjih dni. Še pred razkritjem sestanka z rusko odvetnico se je vladna ekipa spotaknila s hudo sporno zamislijo, da bodo skupaj z Moskvo ustanovili enoto za boj proti spletnim vdorom, ki je povzročila val zgražanja na obeh političnih polih in zbadljivke, da ustanavljajo vaško stražo s tatom, ki jih je pravkar okradel. Predsednik pa je moral preklicati zamisel, ki jo je objavil le nekaj ur prej.

Namesto premirja v Siriji so se mediji znova osredotočili na »rusko preiskavo«, ki postaja trnovo grmovje, iz katerega se Trump ne more izviti. Bolj ko se otepa, globlje so rane. To je bila prevladujoča tema evropske poti prejšnji teden in že grozi, da bo zasenčila obisk v Franciji. Že tako sta z Emmanuelom Macronom nenavaden par, oba sta sprožila nova politična gibanja in z vzponom na oblast osupnila uveljavljene politične strukture ter jim iztrgala vzvode moči. »Oba sta bila izvoljena kot nečlana politične vrhuške, kar je morda njuna prednost,« meni Benjamin Haddad, francoski politični analitik v Washingtonu.

Toda francoski predsednik odločno nasprotuje Trumpovim nazadnjaškim pogledom na podnebne spremembe in ameriške klimatologe javno vabi, naj svoje raziskave nadaljujejo v Franciji. Na nasprotnih bregovih sta pri vprašanjih politike priseljevanja, skupni jezik naj bi poskušala najti na področju boja proti terorizmu in obrambni politiki. A tudi pri tej Macron ostro kritizira Rusijo, da poskuša zamajati zahodne demokracije s posegi v volilne procese, Trump pa se je menda na hitro sprijaznil z zagotovili ruskega predsednika, da ima čiste roke.