Bo leto 2018 prineslo vojno ali mir na Korejski polotok?

Trump ne more ostati pri svojih tvitih pa tudi Kim ne more še naprej samo obiskovati svojih raketnih in jedrskih oporišč.

sre, 03.01.2018, 10:00

Kitajska zanika, da krši sankcije, prav tako Japonska zanika, da začenja militarizirati svojo politiko; toda vsi čakajo, kako se bo v prihodnje razvijala korejska kriza.

O severnokorejskem vodji Kim Džong Unu pravijo, da je leta 2017 največ časa preživel tako, da je nadziral delovanje vojske. Devetinštirideset odstotkov vseh novic tamkajšnjih medijev, ki poročajo o njegovih dejavnostih, se nanaša na različne vidike vojaškega življenja, zato je jasno, čemu je zadnjih 12 mesecev posvečal največ svojega časa.

O ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu pravijo, da je leta 2017 največ svojega časa namenil twitterju. »Ujeli so jih s prsti v marmeladi,« je bil eden njegovih zadnjih tvitov pred koncem leta. Nanašal se je na trditev južnokorejskih carinikov, ki so sporočili, da je kitajski tanker, registriran v Hongkongu, 19. oktobra v mednarodnih vodah prečrpal 600 ton nafte na severnokorejsko ladjo kljub sankcijam, ki jih je podprla tudi Kitajska.

»Zelo sem razočaran nad tem, da Kitajska dovoljuje dobavo nafte v Severno Korejo. Severnokorejskega vprašanja nikoli ne bomo rešili mirno, če se bo to nadaljevalo!«

Vojna ali pogajanja?

Vprašanje, ki se postavlja, medtem ko vstopamo v novo leto, je, ali bo leta 2018 Kim Džong Un nadziral nov jedrski poskus ali izstrelitev projektila s konico, polno vraničnega prisada, in ali bo Trump »čivknil« novo grožnjo ali morda ukaz svoji vojski, naj dokončno obračuna s Severno Korejo.

Po vsem, kar smo videli prejšnje leto, je težko pričakovati, da se bodo sedanje razmere leta 2018 nadaljevale. Skoraj gotovo lahko pričakujemo nekakšen razplet, toda ali bo to vojna ali pogajanja, je odvisno od številnih dejavnikov.

Najprej bo treba ugotoviti, ali se Kim in Trump pretvarjata.

Nihče ne more zagotovo vedeti, kako zelo so nevarni severnokorejski medcelinski projektili in ali lahko najzmogljivejši med njimi, hvasong 15, doseže ameriško celino. Ameriški obrambni minister James Mattis je sredi decembra pred novinarji izjavil, da še ni mogoče vedeti, ali ta raketa resnično ogroža ZDA. Toda prejšnji teden je japonski časopis Asahi šimbun navajal »vire iz Seula«, ki trdijo, da Pjongjang razvija medcelinske rakete z biološko bojno konico, napolnjeno z vraničnim prisadom, in da pravkar preizkuša, kako zagotoviti, da bi bakterija preživela zelo visoke temperature med spuščanjem projektila iz vesolja v ozračje.

Panika se je še povečala, ko je južnokorejska tajna služba razkrila, da so v krvi enega od severnokorejskih vojakov, ki so zadnje mesece pobegnili v Južno Korejo, odkrili protitelesa proti vraničnemu prisadu, kar pomeni, da so vojaka izpostavili bakteriji ali pa cepili proti bolezni, ki jo bakterija povzroča.

Cepljeni proti vraničnemu prisadu

Visoki častniki severnokorejske vojske so menda cepljeni proti vraničnemu prisadu, vendar je bil prebegli vojak na zelo nizkem položaju, zato domnevajo, da je bil v stiku z biološkim orožjem.

Uradni Seul je hkrati potrdil, da so letos uvozili 350 odmerkov cepiva proti vraničnemu prisadu, vendar jih za zdaj ne bodo uporabili, ampak jih bodo samo pripravili za uporabo, če se bodo razmere na polotoku morda poslabšale. Tudi korejsko središče za nadzor in preprečevanje bolezni je novembra pripravilo cepiva za tisoč bolnikov, toda za zdaj v Modri hiši (kakor se imenuje predsedniška palača v Seulu) še niso ukazali, naj začnejo cepiti prebivalce. Predsedniški urad je celo potrdil, da predsednik Mun Dže In in visoki politični predstavniki niso cepljeni proti biološkemu orožju.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je že leta 2015 izdalo dokument, v katerem je naštelo 13 vrst bakterij in virusov, ki jih ima na voljo severnokorejska vojska. Če bi hoteli gojiti katerega koli od njih in spremeniti patogen organizem v orožje, potrebujejo samo deset dni, vranični prisad pa bi bil verjetno prva izbira zaradi visoke stopnje umrljivosti obolelih. Človek, ki vdihne takšno bakterijo, ima v najboljšem primeru samo 20 odstotkov možnosti za preživetje.

Toda ni lahko odgovoriti na ključno vprašanje, ki se glasi, kako verjetno je, da bi Pjongjang uporabil takšno orožje. Precej jasno je, da se Kim Džong Un ne pretvarja, ko grozi, da bi lahko preizkusil vodikovo bombo nad Tihim oceanom, vendar južnokorejsko ministrstvo za združitev kljub temu trdi, da bo severnokorejsko politično vodstvo leta 2018 poskušalo ugotoviti, ali je mogoče začeti dialog z ZDA.

»Ogenj in bes«

»Severna Koreja bo poskušala doseči priznanje položaja dejanske jedrske države, hkrati pa bo poskušala ugotoviti, ali se je mogoče začeti pogajati z Ameriko,« so zapisali v napovedi omenjenega ministrstva za leto 2018. Pjongjang si bo prizadeval tudi obnoviti odnose med Korejama, južnokorejsko ministrstvo za združitev pa je lahko svojo napoved prvič preverilo že 1. januarja, ko je Kim Džong Un nagovoril svoje ljudstvo ob začetku novega leta.

Težko je tudi vedeti, ali se Trump pretvarja v svojih grozilnih tvitih, v katerih je že napovedal »ogenj in bes«, »popolno uničenje« ali »popolno pripravljenost na vojaški poseg«, če bi Severna Koreja ogrozila ameriško varnost.

Sodelavci, ki tesno sodelujejo z njim, trdijo, da se predsednik niti najmanj ne pretvarja, ampak resnično namerava tako ali drugače rešiti to vprašanje. Toda nekateri ameriški analitiki menijo, da vsi, ki obkrožajo Trumpa, dobro vedo, kaj bi rad slišal iz njihovih ust, zato ponavljajo grožnje in trditve, da je načrt posega pripravljen, ameriška vojska pa ga je pripravljena izvesti, čeprav niti sami ne vedo, kakšen je načrt in kako bi bilo treba rešiti krizo.

Vsi se strinjajo le o tem, da se bo leta 2018 na Korejskem polotoku gotovo zgodilo nekaj konkretnega. Kajti Trump ne more ostati pri svojih tvitih pa tudi Kim ne more še 12 mesecev obiskovati svojih raketnih in jedrskih oporišč, ne da bi jasno povedal, kakšen bo njegov naslednji korak. Sredi velike negotovosti Japonska razmišlja o preureditvi svojega nosilca helikopterjev Izumo v letalonosilko, ki bi lahko prenašala ameriška nevidna lovska letala F-35B, Kitajska se pripravlja na vojno, Južna Koreja pa pričakuje mir. Kdo je izbral pravo pot? Novo leto prinaša odgovor na to vprašanje najnevarnejšega političnega kviza. In zmagovalec je …

Prijavi sovražni govor