Bosonogi tvorci demokracije

Ko je v burmanskem parlamentu po pol stoletja prisegal prvi civilni predsednik, se je redkokdo spomnil šale Vin Hteina, nekdanjega zakonodajalca in sedanjega tiskovnega predstavnika vladajoče Nacionalne lige za demokracijo, ki je pred letom in pol zaprosil, naj mu dovolijo sneti svileni turban­ v barvi slonove kosti.

Znan po svojem smislu za humor, je trdil, da mu zaradi turbana izpadajo lasje, poleg tega ga tako boli glava, da mu gre na jok. Včeraj so člani njegove stranke v parlamentu v resnici jokali, a ne zaradi turbana. Trenutek, ko je 70-letni Htin Čav prisegal in prevzemal dolžnost predsednika države od predhodnika Thein Seina, je bil nabit s čustvi, ki so jih prisotni težko obvladovali.

»Govor, ki ga v naši deželi še nismo slišali«

Osemindvajsetletna poslanka NLD Thiri Jadana je priznala, da v noči pred tem zgodovinskim dogodkom ni mogla spati. »Govor našega predsednika U Htin Čava je nekaj, česar v naši deželi še nismo slišali,« je dejala in s tem opozorila na dejstvo, da se je njena generacija rodila in odraščala pod vojaško hunto. »To je velikanski korak, ki se je zgodil samo zato, ker smo si vsi skupaj prizadevali, da gremo naprej.«

V govoru je Htin Čav obljubil, da bo nova vlada vzpostavila narodno spravo, mir in ustavnost ter utrdila­ pot za demokratično enotnost s poudarkom na izboljšanju življenjske ravni ljudi. Ko pa je izjavil, da je »naša dolžnost sprejeti ustavo, ki bo ustrezala naši državi in bo skladna z demokratičnimi standardi«, je očitno mislil na človeka, ki bi moral biti na njegovem mestu.

Predsednica NLD Aung San Su Či ni mogla biti imenovana za predsednico države zaradi omejitve, ki po sedanji ustavi velja za državljane, katerih družinski člani so tuji državljani (njena sinova sta državljana Velike Britanije). Namesto tega je bila Aung San Su Či včeraj imenovana za ministrico za zunanje zadeve s trojno listnico. Poleg tega, da bo imela na skrbi zunanjo politiko, bo tudi vodja predsednikovega urada in ministrstev za izobraževanje, elektriko in energijo.

V nasprotju z moškimi civilisti, ki morajo v parlamentu nositi turban, je imela Su Či v laseh venec iz belega cvetja. Tudi njena čustva so bila očitna, saj je na vso moč ploskala zvestemu sodelavcu, ki bo od zdaj njen zastopnik na čelu države. Da je pred njo še veliko dela, je bilo jasno tudi po veliki skupini gologlavih zakonodajalcev.

Samo vojaškim poslancem je dovoljeno biti brez turbana, ki povezuje parlament s tradicijo kraljevega dvora v Mandalaju in po katerega obliki in barvi je mogoče prepoznati etnično pripadnost poslanca. Sto šestinšestdeset moških, oblečenih v zelene uniforme, napoveduje močno opozicijo korenitim spremembam, ki jih namerava uvesti NLD. Med njimi je sedel tudi Min Aung Hlaing, načelnik glavnega štaba burmanske vojske, ki je v nedeljo opozoril, da mora sedanja ustava, ki jo je uvedla vojska, ostati nosilni steber političnega sistema.

Konec »disciplinirane demokracije«

V veličastnem poslopju parlamenta v glavnem mestu Najpjido je bil med najzadovoljnejšimi bivši predsednik Thein Sein. Medtem ko je pred Aung San Su Či in njenimi sodelavci naporna pot, polna preizkušenj, je on včeraj vstopil v zgodovino kot prehodni voditelj, ki je začel reforme, odpravil cenzuro, dopustil odprtje zasebnih medijev, pomilostil politične zapornike in pripeljal Burmo od točke, na kateri je bila ena najrevnejših držav Azije, do trenutka, ko je postala eno najhitreje rastočih gospodarstev sveta.

A čeprav je njegova vlada opravila zgolj polovico dela, Thein Sein ni mogel ostati na tem položaju. »Disciplinirana demokracija«, kot so nekateri imenovali tranzicijski sistem, v katerem so bili popki svobode pomešani z vojaško prevlado, in to tako v politiki kot v gospodarstvu, je prišla do konca. Za Thein Seina je bil umik v senco najboljša opcija. Luči so zdaj usmerjene na Aung San Su Či in njeno NLD.

Čav Vin, minister za načrtovanje in finance v novi vladi, ki bo nosila­ podpis oboževane »dame«, kot jo ljubkovalno imenujejo rojaki, je nemudoma opozoril na omejitve, s katerimi se bo srečala v prizadevanjih za spodbuditev razvoja kmetijskih območij, s katerih se je velik del prebivalcev preselil v mesta, in to kljub administrativnim omejitvam, zaradi katerih zdaj veljajo za nelegalne prebivalce. Prva naloga je, je dejal Čav Vin, z razvojem kmetijstva spodbuditi manufakturo in tako izboljšati izvoz. Za zdaj ni pojasnil, ali bo to kitajski model, vendar se burmanska vlada že zdaj sooča s poglobljenim socialnim prepadom, v katerega bi utegnila strmoglaviti velika pričakovanja, s katerimi so jo pričakali.

Novo življenje za Aung San Su Či

Šele zdaj bo lahko Aung San Su Či upravičila Nobelovo nagrado, ki so ji jo podelili pred skoraj 25 leti. Več kot 26.000 aktivistov v Indoneziji je podpisalo peticijo z zahtevo, naj ji odvzamejo to priznanje, povod za to pa je bil komentar Su Či leta 2013, po intervjuju z novinarko BBC Mishal Husain. »Nihče me ni opozoril, da me bo intervjuvala muslimanka!« je menda dejala po snemanju pogovora, v katerem je novinarka vztrajala pri vprašanju, ali lahko Su Či odkrito obsodi protimuslimansko ozračje v Burmi in preganjanje pripadnikov muslimanskega ljudstva Rohingja, ki jim burmanska država ni nikoli dovolila, da bi postali njeni zakoniti državljani.

Za Burmo, NDL in njeno predsednico Aung San Su Či se začenja novo življenje. Sanje so se uresničile, stvarnost pa čaka na resnično spremembo. Člani nove vlade so bili v parlamentu bosi, na nogah so imeli le tradicionalne sandale hnjat-phanat. Bosi bodo morali prehoditi dolgo pot do resnične demokracije, resnične gospodarske preobrazbe in resnične zgodovinske zmage. Zahod je z vsem srcem podprl začetek velike reforme. Vendar ima zdaj preveč dela s svojimi problemi. Burma se bo morala opreti predvsem na lastne sile in močne sosede. Veliko tega tudi v prihodnje še zdaleč ne bo videti tako, kot si je predstavljala Aung San Su Či, ko je bila v hišnem priporu.