Tiskane izdaje
Ouagadougou – Burkina Faso je po 27 letih dobil novega predsednika, 72-letnega Michela Kafandoja, položaj premiera pa bo zasedel 49-letni podpolkovnik Isaac Zida, ki je državo vodil od začetka meseca. Civilni predsednik in premier iz vojaških vrst bosta državo vodila do novembra prihodnje leto, ko bo 17-milijonski narod izbral novo vodstvo.
Prehodna vlada bo vodenje Burkina Fasa od vojaških oblasti uradno prevzela v petek. Pred novim vodstvom vsekakor ni lahka naloga, pričakovanja ljudi, ki so pred mesecem dni stopili skupaj in v beg pognali dolgoletnega voditelja Blaiseja Compaoréja, so velika. »Name je padla izredno velika odgovornost. Že vnaprej vidim vse pasti in zahtevnost nalog, ki me čakajo,« je v torek ob imenovanju na položaj povedal dolgoletni diplomat Kafando, ob tem pa obljubil, da ne bo dopustil, da bi Burkina Faso postal »banana republika«.
Kafando in Zida sta položaja zasedla v skladu z dogovorom o prehodni vladi, ki so ga prejšnji teden dosegli predstavniki oboroženih sil, opozicije, civilnodružbenih skupin in plemenskih skupnosti. V skladu z dogovorjenim je položaj začasnega predsednika prevzel civilist, ta pa je nato moral izbrati novega premiera iz vojaških vrst. Zida bo po pričakovanjih v kratkem imenoval še 25-članski vladni kabinet, predsedovanje 90-članskemu parlamentu pa bo prav tako prevzel civilist.
V skladu z dogovorjenim se nihče od predstavnikov prehodne vlade novembra drugo leto ne bo smel potegovati za nov mandat.
Afriška unija, ki je od vojaških oblasti zahtevala, naj v čim krajšem času oblast vrnejo v civilne roke, je imenovanje Kafandoja pozdravila, kljub vsemu pa nad politikom, ki je bil tesno povezan s padlim režimom Compaoréja, mnogi v eni revnejših afriških držav vendarle niso navdušeni. »Compaoré je 27 let trdil, da ga oblast ne zanima, a je kljub temu trdno vztrajal na položaju,« je po poročanju francoske tiskovne agencij AFP povedal 37-letni ulični prodajalec Amadou Sawadogo.
Burkina Faso je novo poglavje zgodovine začel pisati pred dvema tednoma. Kot smo že poročali, je po brbotanju zaradi nezadovoljstva s politiko dolgoletnega predsednika ene najrevnejših držav na svetu začelo kipeti, ko je vlada 63-letnega voditelja Compaoréja napovedala ustavne spremembe, s katerimi bi mu omogočila potegovanje za nov mandat. A načrte oblasti je prekrižala jezna množica ljudi, med katerimi ni manjkalo ne študentov ne delavcev ne gospodinj.
Praznino, ki je nastala po begu predsednika in njegove družine v sosednjo Slonokoščeno obalo, pri čemer mu je pomagala tudi nekdanja kolonialna oblastnica Francija, je nemudoma zapolnila vojska. Najvišji položaj v državi je prevzel podpolkovnik Isaac Zida, ki je obljubil, da bo oblast predal v civilne roke, a dodal, da ne bo klonil pod pritiski mednarodne skupnosti. Glavni cilj je, kot je tedaj trdil, državo mirno popeljati do volitev.
