Tiskane izdaje
»On je močan zgled, ki nam kaže, kaj pomeni sočutje,« je povedal Obama, »navdihuje nas, da branimo svobodo in dostojanstvo vseh ljudi.«
Ameriški predsednik je vedel, da bo tako razjezil Kitajsko. Kajti poudarjati, da je lamaistični »živi Buda« nekakšen vodnik skozi temo, in to početi ravno takrat, ko se svet spoprijema s terorizmom v imenu vere, je bilo podobno temu, kakor da bi vstavili prst v puškino cev uradnega Pekinga, v katerem so del protiteroristične kampanje usmerili tudi proti Tibetu.
»Dalajlama že dolgo izkorišča vero za separatistične in protikitajske dejavnosti v političnem izgnanstvu,« je v petek komentiral tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei. »Nasprotujemo temu, da bi katera koli država sprejemala dalajlamo in da bi katera koli država izkoriščala vprašanje Tibeta za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske.«
Preostanek opozorila je prepustil tiskovni agenciji Xinhua, ki je tik pred začetkom molitvenega zajtrka v Washingtonu zagrozila, da »druženje s secesionistom pomeni igrati se z ognjem, ki resno spodkopava medsebojno zaupanje med Kitajsko in ZDA ter škodi Obamovemu ugledu verodostojnega voditelja«. Nato je Xinhua v duhu krvavega časa slikovito zatrdila, da so ZDA tako »zabile klin v srce kitajskega naroda, to pa nikakor ne more utrditi temeljev za vzpostavitev novih odnosov med obema stranema«.
Obama je kljub temu natančno premislil, koliko besed bo namenil »dobremu prijatelju«, in čeprav je duhovnik sedel blizu govorniškega odra, mu med molitvenim zajtrkom v hotelu Park Hyatt niso dovolili govoriti. To je lahko storil samo na precej manjšem srečanju, organiziranem nekaj nadstropij nižje, ko je pred približno stotimi ameriškimi muslimani in budisti spregovoril o izzivih, pred katerimi so se mnogi muslimani znašli po 11. septembru 2001. »Ni ne pravično ne pravilno posploševati celotne verske tradicije zaradi vedenja nekaterih posameznikov,« je izjavil in pozval muslimane, naj ne bodo ravnodušni do tega, kar se dogaja okoli njih. »Muslimanski verniki morajo ponuditi ljubezen vsem bitjem, ki jih je ustvaril Alah,« je povedal lamaistični vodja, preden ga je prekinilo ploskanje vseh navzočih.
Dalajlama. Foto: Kevin Lamarque/Reuters Pictures
Dalajlama je tudi tokrat opozoril, da je po terorističnih napadih 11. septembra tedanjemu ameriškemu predsedniku povedal, kaj mu zameri. Je zelo dober človek, je zatrdil tibetanski »živi Buda«, zato ga ni bilo težko nagovoriti popolnoma iskreno. »Rad te imam,« je dalajlama rekel G. W. Bushu, »vendar imam veliko zadržkov do nekaterih tvojih političnih odločitev.« Lamaistični menih je nasprotoval vojaškemu posegu v Afganistanu in bombardiranju Iraka.
Dalajlama je poudaril, da je treba moč nasilja in resnice takoj ločiti. Nasilje je takoj jasno in odločno. Moč resnice pa šele sčasoma postane očitna. Zato je predlagal dvoje. Koristno bi bilo, je povedal, pripraviti forume, kakršen je bil tisti v Washingtonu, tudi v eni od arabskih držav, morda v Jordaniji, da bi muslimani lahko spregovorili o tem, kaj jim pomeni vera. Tudi verski voditelji, je dodal, bi morali skupaj opozarjati pomembne medije in jih pozivati, naj objavljajo članke in pišejo tudi o pozitivnih dogodkih, povezanih z islamom, ne pa samo o strahotah, ki škodijo ugledu te vere.
Nič od tega, kar je dalajlama govoril v Washingtonu, ni navdihnilo Kitajske. Vlada v Pekingu je že pred tem obtožila lamaističnega vodjo, da spodbuja nasilje, ker dolgo ni izrecno obsodil dejanj nekaj deset Tibetancev, ki so se javno zažgali v znak protesta proti kitajski oblasti in zatiranju njihove kulturne samostojnosti. Kitajsko vodstvo je okrepilo boj proti terorizmu, in čeprav se ukrepi nanašajo predvsem na Xinjiang, kjer so ujgurski ekstremisti večkrat napadli civiliste v trgovskih središčih, na železniških postajah ali na ulicah, Peking poskuša v isti lonec potisniti tudi Tibet. Vlada v Lhasi, glavnem mestu himalajske regije, je ta mesec ponudila nagrado, vredno 300.000 juanov (48.000 dolarjev), za informacije, na podlagi katerih bi odkrili morebitne napadalce in preprečili teroristično delovanje. V Tibetu sicer ni bilo takšnih incidentov, vendar kitajski protiteroristični zakon določa, da je »napad« tudi govor, katerega cilj je spodkopavati državno oblast ali kršiti načela ozemeljske celovitosti.
Dalajlama se v Washingtonu ni lotil odnosov med muslimani in budisti v azijskih državah, denimo v Burmi, Šrilanki ali na Tajskem. Nasprotja med obema verama so zelo zapletena že zaradi njunih različnih filozofskih temeljev. Toda eden od večnih razlogov za spore so muslimanske osvojitve Indije, med katerimi je zibelka budizma izgubila svojo identiteto in prepustila prevlado drugim veram.
Vendar dalajlama osebno nikoli ni govoril proti islamu. Opozarjal je samo na to, da je ubijati v imenu vere nesprejemljivo. »Džihad je boj proti notranjim uničevalnim občutkom,« je nekoč pojasnjeval svoje poglede. »Vsi nosimo džihad v srcu. Tudi jaz.« Džihad po arabsko pomeni »bojevati se«, »upirati se«. Proti čemu se bojujemo, je odvisno od definicije.
